| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
UPORABA ENOTE HELIKOPTERSKE NUJNE MEDICINSKE POMOČI PRI OBRAVNAVI BOLNIKOV Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Gorazd Bregant, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili enoto HNMP v Sloveniji, njeno delovanje in zgodovino. Obravnavali smo učinkovost njenega delovanja na vzorcu 252 bolnikov z akutnim koronarnim sindromom, ki jih je enota oskrbela po principih sodobnih smernic oskrbe takšnih bolnikov in prepeljala v prvih petih letih delovanja službe (16.7.2003 — 16.7.2008). Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje AKS. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). Prepeljanih je bilo 252 bolnikov z AKS, od tega 139 (55,15%) bolnikov z STEMI, 10 bolnikov (3.96%) z nestabilno angino pektoris, in 12 bolnikov (4,76l%) z NSTEMI. Za 91 bolnikov (36,11%) se zdravniki niso natančno opredelili o vodilni diagnozi. Ugotovili smo skupno število prepeljanih bolnikov in razloge za intervencijo, izračunali povprečne odzivne čase enote HNMP glede na prevoznika, skupne povprečne čase od klica do prihoda do bolnika, čas od klica do prihoda z bolnikom v bolnišnico ter čas od pristanka na pristajališču Roška do prihoda v bolnišnico z reševalnim vozilom. Na zemljevidu Slovenije smo grafično prikazali kraje posredovanja enote HNMP. Preučevali smo oskrbo bolnikov z akutnim koronarnim sindromom. Ugotovili smo, da nudi služba HNMP dobro oskrbo bolnikom, da so kadri enote na visokem nivoju, da je oprema, ki jo uporabljajo ustrezna in sodobna, in da služba HNMP skrbi za stalno dodatno izobraževanje svojega kadra. Ugotovili smo tudi pomanjkljivosti pri umeščenosti službe HNMP v Sloveniji, omejenost na dnevni čas delovanja, omejen način aktivacije, dolgi časi aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, izguba časa zaradi neurejenega helioporta v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana in neurejenega dispečerstva v zdravstvu. Ugotovili smo, da enota nima stalne posadke prevoznika, da se dnevno menja tip helikopterja s katerim posreduje, da so vsi helikopterji nenamenski in omejeno uporabni, in da ena enota v Sloveniji ni dovolj učinkovita za vse prebivalce Slovenije.
Keywords: - AKS (akutni koronarni sindrom) - AVPU (alert, verbal, pain, unresponsive) - CIIM (Center za intenzivno interno medicino) - EKG (elektrokardiogram) - ERC (European Resuscitation Council) - GCS (Glasgow coma scale) - GRZS (Gorska reševalna zveza Slovenije) - HEMS (Helicopter emergency medical service) - HNMP (Helikopterska nujna medicinska pomoč) - IPP (Internistična prva pomoč) - LKB (levokračni blok) - LPE (Letalska policijska enota) - MONA (morfij, kisik, nitroglicerin, aspirin) - NAP (
Published: 15.07.2009; Views: 2918; Downloads: 412
.pdf Full text (17,00 MB)

2.
PRVA POMOČ PRI OSKRBI PONESREČENCA V PROMETNIH NEZGODAH
Mitja Ločičnik, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo predstavili ekipo NMP v Sloveniji in njeno delovanje. Predstavili smo postopke in posege, tehnike in sisteme reševanja pri oskrbi poškodovancev na terenu, z vključitvijo vseh ostalih služb, ki pomagajo oziroma sodelujejo pri reševanju ponesrečencev v prometnih nezgodah na območju Šaleške regije. Obravnavali smo prometne nezgode, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP zdravstvenega doma Velenje. Analizirali smo 258 ponesrečencev v prometnih nezgodah, pri katerih je bila aktivirana ekipa NMP na vzorcu 205 protokolov od 1. 1. 2007 do 11. 11. 2009. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje NMP in oskrbe ponesrečencev v prometnih nezgodah. Uporabili smo retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov nujnih intervencij). Podatke smo analizirali (grafi). V prometnih nezgodah je bilo udeleženih 258 ponesrečencev, od tega 163 moških (63,2 %) in 95 žensk (36,8 %). Mladoletnih oziroma starih do 21 let je bilo 79 (30,6 %), nad 21 let pa 179 ponesrečencev (69,4 %). V tem obdobju je v prometnih nesrečah umrlo 13 ponesrečencev (5 %), 57 ponesrečencev (22,1 %) je bilo hudo poškodovanih, 147 ponesrečencev (57 %) je utrpelo lažje poškodbe, 41 ponesrečencev (15,9 %) ni utrpelo vidnih poškodb. Pri 13 ponesrečencih (5 %) je bilo ugotovljeno uživanje alkohola, 6 ponesrečencev je uživalo psihoaktivne snovi (2,3 %), pri 2 ponesrečencih (0,8 %) je bil podan sum poizkusa samomora. Ugotovili smo, da je bilo udeleženih v prometnih nezgodah več kot 60 % moških, v večini stari nad 21 let. Ekipa NMP je Zdravstvenem domu Velenje zelo dobro organizirana, prav tako v celotni Sloveniji. V veliki meri sta za to zaslužna zelo dobra in sodobna opremljenost reševalnih vozil in pa strokovno izobraževan kader, ki se neprestano dodatno izpopolnjuje na seminarjih. Veliko pomanjkljivost smo odkrili pri kadru in sicer pri skupno vseh intervencijah je sodelovalo samo 34 (16,6 %) diplomiranih zdravstvenikov oziroma diplomiranih medicinskih sester, kajti zaposlena sta samo dva diplomirana zdravstvenika, oziroma zadnje leto le eden. V veliki večini so zdravstveni tehniki oziroma srednje medicinske sestre in pa vozniki s posebnim tečajem. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi HNMP v Sloveniji, saj je omejena na dnevni čas delovanja, dolgi čas aktivacije in do prihoda bolnika v zdravstveno ustanovo, kar smo tudi dokazali na zemljevidu.
Keywords: - ABCDE: Airway, breathing, circulation, disability, exposure - AF: Atrijska fibrilacija - ASY: Asistolija - ATLS: Dodatni postopki obravnave (oživljanja) poškodovancev - AVPU: Ocenjevanalna lestvica (Alert- buden; Verbal- odziven na verbalni poziv; Pain- odziven na bolečino; Unresponsive- neodziven) - EKG: Elektrokardiogram - ETI: Endotrahealna intubacija - GCS: Glasgowska lestvica kome - GRS: Gorska reševalna služba - HNMP: Helikopterska nujna medicinska pomoč
Published: 15.02.2010; Views: 3373; Downloads: 637
.pdf Full text (13,74 MB)

3.
Oskrba poškodovanca s poškodbo glave in vratne hrbtenice
Gregor Janžič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti ali je poznavanje oskrbe poškodovanca s poškodbo glave in vratne hrbtenice med slovenskimi reševalnimi službami skladno z mednarodnimi smernicami. Prav tako smo želeli predstavili dela in naloge reševalcev pri oskrbi poškodovancev s poškodbami glave in vratne hrbtenice in pa tudi predstaviti različne metode ugotavljanja zavesti in pripomočkov, ki se trenutno najpogosteje uporabljajo na terenu. Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene poškodbe glave in vratne hrbtenice, metode ocenjevanja zavesti in metode oskrbe dihalne poti. V drugem delu smo uporabili anketni vprašalnik, sestavljen v namen konkretne raziskave, s katerim smo anketirali 62 zaposlenih (tehnikov zdravstvene nege in diplomiranih zdravstvenikov ter diplomiranih medicinskih sester) v enotah nujne medicinske pomoči iz Maribora, Celja, Lenarta in Gornje Radgone. Z raziskavo smo želeli ugotoviti kako pogosto se anketiranci srečujejo s poškodbami glave in vratne hrbtenice, kakšne vrste imobilizacije uporabljajo na terenu, kako ocenjujejo svoje znanje s področja poškodb glave in vratne hrbtenice, na kak način se izobražujejo na tem področju in pa poznavanje metod ugotavljanja zavesti. Z raziskavo smo dobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje, in sicer je poznavanje oskrbe poškodovanca s poškodbo glave in vratne hrbtenice med slovenskimi reševalnimi službami skladno z mednarodnimi smernicami, hkrati pa smo ugotovili na katerih področjih bi anketiranci lahko dopolnili svoje znanje o poškodbah glave in vratne hrbtenice.
Keywords: nujna medicinska pomoč, poškodbe glave, poškodbe vratne hrbtenice, metode ocenjevanja zavesti, Glasgow coma scale, AVPU, Revised trauma score (RTS).
Published: 09.08.2012; Views: 2903; Downloads: 521
.pdf Full text (3,02 MB)

4.
Uporaba ocenjevalnih lestvic pri poškodovancih v nujni medicinski pomoči
Urban Pristovnik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Izboljšanje prognoze poškodovancev v nujni medicinski pomoči je želja vsakega zdravstvenega delavca pri nas. Z ocenjevalnimi lestvicami lahko bolj objektivno in natančno ocenimo stanje poškodovanca, kar posledično vodi do bolj specifičnih in ustreznih ukrepov ter vpliva na prognozo poškodovanca. Kažejo nam tudi napredovanje ali nazadovanje stanja poškodovanca pri ponovnem ocenjevanju stanja s pomočjo lestvic ter primerjavo prejšnjih ocen. V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela s pomočjo domače in tuje literature, ki smo jo preučili, podatke pa smo pridobili s pomočjo že obstoječih pisnih virov. Namen diplomskega dela je bil predstaviti različne vrste ocenjevalnih lestvic in pomen poznavanja ter namen uporabe lestvic pri poškodovancih v nujni medicinski pomoči. V diplomskem delu smo si zastavili raziskovalna vprašanja, saj nas je zanimalo s kakšnim namenom uporabljamo različne ocenjevalne lestvice v nujni medicinski pomoči, ali je ocenjevanje s pomočjo lestvic le kompetenca zdravnika ali tudi diplomiranega zdravstvenika – reševalca in kakšna je razlika v uporabi (AVPU lestvice) ocene budnosti, odzivnosti na besede, odzivnosti na bolečino ter neodzivnosti in Glasgowske koma skale. Opisali smo najpogostejše ocenjevalne lestvice, ki jih uporabljamo v nujni medicinski pomoči ter s pomočjo člankov primerjali uporabo le-teh tudi v tujini.
Keywords: Glasgow koma skala, VAS lestvica, Revidirana lestvica poškodbe, Mainzova ocenjevalna lestvica, AVPU lestvica, Ocena krvavitev, ocena opeklin.
Published: 11.10.2017; Views: 729; Downloads: 203
.pdf Full text (1,41 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica