SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 21
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
2.
3.
4.
5.
ABSORPCIJSKA HLADILNA NAPRAVA ZA PROIZVODNJO INDUSTRIJSKE HLADILNE VODE
Peter Trop, 2009, undergraduate thesis

Abstract: V podjetju Nafta Petrochem d.o.o. se zaradi potreb po zadostnih količinah hladilne vode za hlajenje urea-formaldehidnih lepil preučujejo možnosti učinkovitega hlajenja predvsem v poletnih mesecih. Ena izmed možnih rešitev hlajenja je z absorpcijsko hladilno napravo, ki koristi odpadno toploto, kar je ekonomsko učinkovitejše in okolju prijaznejše od uporabe kompresijske hladilne naprave. Diplomska naloga vključuje teoretične osnove različnih zasnov absorpcijskih hladilnih naprav in simulacijo obratovanja enostopenjske absorpcijske hladilne naprave s programom Aspen Plus® 2006.5. Pri izbranih obratovalnih pogojih s simulacijo je določen izkoristek naprave COP = 0,8.
Keywords: hlajenje, absorpcijska hladilna naprava, toplotna črpalka, delovne snovi, COP, simulacija – program ASPEN
Published: 22.12.2009; Views: 2487; Downloads: 240
.pdf Full text (4,02 MB)

6.
POVEČANJE PRESNOVE METANA V PROCESU PROIZVODNJE METANOLA
Daniel Vidmar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V industrijskih obratih, v katerih poteka proizvodnja metanola, se proizvodnja lahko vrši pri visokem, srednjem ali nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije za Nafto Petrochem, d. o. o., v kateri je bila naša glavna naloga povečanje presnove metana v procesu proizvodnje metanola. Proizvodnjo metanola smo simulirali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. Povečanje presnove metana poteka v parnem reformerju pri nizkem tlaku. S povečanjem presnove metana proizvedemo večjo količino sinteznega plina in s tem večjo količino metanola. Na povečanje presnove metana smo vplivali s spremembo temperature in tlaka, ki sta najpomembnejša procesna parametra v našem procesu. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov, smo preučili in ugotovili, kateri od spremenjenih procesnih parametrov najbolj ugodno vplivajo na povečanje presnove metana pri proizvodnji metanola.
Keywords: Ključne besede: metanol, sintezni plin, metan, Aspen Plus, procesni parametri.
Published: 31.03.2010; Views: 2563; Downloads: 150
.pdf Full text (1,18 MB)

7.
Možnost uporabe bioplina za proizvodnjo metanola
Andreja Turk, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V industrijskih obratih poteka proizvodnja metanola pri visokem, srednjem in nizkem tlaku. V okviru diplomskega dela smo opravili del raziskovalne študije proizvodnje metanola po nizkotlačnem Lurgijevem postopku za Nafto Petrochem d.o.o., v kateri je bila naša glavna naloga primerjava proizvodnje metanola iz različnih surovin - zemeljskega plina in bioplina. Raziskovalno študijo smo izvedli z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus z modelom, ki vključuje kemijsko termodinamiko za realne procese. S podrobno analizo smo preučili, kateri parametri najugodneje vplivajo na povečanje proizvodnje metanola, da bi lahko bila surovina, kot je bioplin, primerljiva z zemeljskim plinom. Ugotovili smo, da je proizvodnja surovega metanola iz bioplina primerljiva z zemeljskim plinom, če zvišamo temperaturo in znižamo tlak v reformerju.
Keywords: metanol, zemeljski plin, bioplin, Aspen Plus
Published: 04.06.2010; Views: 2321; Downloads: 80
.pdf Full text (6,58 MB)

8.
Vpliv CO 2 na izkoristke sinteze metanola
Aleš Štumpf, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo naredili raziskavo procesa proizvodnje metanola z uvajanjem CO2 v proces. Raziskava je bila narejena za družbo Nafta Petrochem d. o. o. Proces proizvodnje smo simulirali s procesnim simulatorjem ASPEN PLUS. Na proizvodnjo metanola smo vplivali z zmanjševanjem vtoka zemeljskega plina ter z dodajanjem CO2 v proces. Določili smo tudi matematični model z linearno regresijo, vpliv zemeljskega plina na proizvodnjo metanola in vpliv dodatnega vtoka CO2 na dodatno proizvodnjo metanola. Vse modele smo vključili v optimizacijski model GAMS. S podrobno analizo vseh zbranih podatkov smo preučili in ugotovili, katero razmerje med vtokom zemeljskega plina ter dodanim CO2 v proces je najoptimalnejše za proizvodnjo metanola.
Keywords: proizvodnja metanola, dodatni vtok CO2, optimizacija, simulacija, ASPEN PLUS, GAMS model
Published: 28.03.2011; Views: 2002; Downloads: 25
.pdf Full text (2,19 MB)

9.
SIMULACIJA PROIZVODNJE HEKSAMINA
David Kelenc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Opravili smo raziskovalno študijo za Nafto Petrochem, d. o. o.. Namen diplomskega dela je simulirati proizvodnjo heksamina z računalniškim programom Aspen Plus. Heksamin je bela kemijska spojina, ki nastaja kot produkt reakcije med formaldehidom in amoniakom. Reakcija je eksotermna. Kot produkt reakcije nastane heksamin v vodni raztopini, ki jo lahko uporabimo kot končni produkt, ali pa ga kristaliziramo do trdnega heksamina. Uporabljamo ga v vojaški in farmacevtski industriji ter za proizvodnjo različnih smol, vendar se povsod uporablja v majhnih količinah. Z različnimi simulacijami smo preučili različne vplive parametrov na kontinuirno proizvodnjo heksamina in izbrali najracionalnejšo proizvodnjo heksamina.
Keywords: heksamin, simulacija, Aspen Plus
Published: 28.02.2011; Views: 1432; Downloads: 30
.pdf Full text (2,18 MB)

10.
SIMULACIJA PROIZVODNJE METANA IZ SINTEZNEGA PLINA S PROGRAMSKIM PAKETOM ASPEN PLUS
Andreja Čas, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V svetu se uporablja tehnologija uplinjanja premoga za pridobivanje sinteznega plina, ki je osnovna surovina za proizvodnjo kemikalij, energentov in električne energije. Zaradi visokih cen nafte in zemeljskega plina postaja ekonomsko upravičena proizvodnja metana z uplinjanjem premoga kot alternativno gorivo zemeljskemu plinu. Pri uplinjanju premoga nastaja sintezni plin, ki je v glavnem sestavljen iz ogljikovega monoksida in vodika. Ker sestava sinteznega plina ni primerna za direktno sintezo metana je pred tem potrebno še izvesti reakcijo sinteznega plina z vodo (water gas shift reaction), kjer se ogljikov monoksid z uporabo vodne pare in prisotnosti katalizatorja pretvori v vodik in ogljikov dioksid. Po čiščenju se plinska mešanica vodi v reaktor za metanizacijo v prisotnosti katalizatorja, kjer se proizvaja metan, ki se v nadaljni rabi imenuje sintetični zemeljski plin (SNG) Diplomska naloga vključuje simulacijo vodno-plinske pretvorbe sinteznega plina, izbiro absorbenta metanola za odstranitev CO2 iz sinteznega plina ter simulacijo metanizacije, za pridobivanje sintetičnega zemeljskega plina s programom Aspen Plus® 2006.5.
Keywords: procesne naprave, načrtovanje procesov, uplinjanje, sintezni plin, absorpcija CO2, vodno-plinska reakcija (WGS), metanizacija, simulacija – program Aspen
Published: 22.03.2012; Views: 2752; Downloads: 275
.pdf Full text (2,64 MB)

Search done in 0.24 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica