| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 6 / 6
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD?
Klaudija Perko, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo z naslovom Ali učitelji razumejo in znajo prepoznati učenca z ADHD je sestavljeno iz dveh med seboj smiselno povezanih delov. V teoretičnem delu smo se osredotočili na to, kaj sploh je ADHD, na značilnosti otrok s tovrstno motnjo in na to, kako pogosto se pojavlja. Opisali smo tudi, kako se ADHD kaže v posameznih razvojnih obdobjih. Izpostavili smo ukrepe, ki obstajajo za pomoč tem otrokom, in predstavili različne načine dela v razredu z njimi ter se ob koncu osredotočili na sam pomen inkluzije. V empiričnem delu smo anketirali učitelje razrednega pouka. Z rezultati smo želeli ugotoviti, ali imajo učitelji osnovna znanja o pojavu ADHD, ali znajo v grobem prepoznati otroke s tovrstno motnjo in ali obvladajo metode in načine dela s temi učenci. V magistrskem delu je bilo ugotovljeno, da učitelji znajo prepoznati otroke z ADHD. Prav tako znajo uporabljati metode in oblike dela, ki so primerne za njih.
Keywords: učenci, učitelji, ADHD, prepoznavanje, razumevanje
Published: 28.10.2020; Views: 201; Downloads: 44
.pdf Full text (579,40 KB)

2.
Vpliv treninga juda na simptome ADHD pri učencih osnovne šole
Mojca Antolinc, 2020, master's thesis

Abstract: Hiperaktivna motnja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti ali pogovorno ADHD spada v skupino vedenjsko-čustvenih motenj, ki jo zadnja leta diagnosticirajo vedno več otrokom. Osebe s hiperaktivno motnjo so hendikepirane na različnih področjih, kar jim onemogoča uspešno delovanje v družbi. Takšne osebe so zaradi svojih pogostih impulzivnih dejanj dojemane kot nevzgojene, agresivne, razvajene, zaradi nizke koncentracije dosegajo slabše šolske uspehe in so zaradi težav na področjih izvršilnih funkcij manj organizirane, dosledne ter samoiniciativne. V današnjem času se lahko osebam z motnjo pozornosti in hiperaktivnosti uspešno pomaga pri zmanjševanju navedenih težav z različnimi metodami: osebe z ADHD lahko uporabljajo zdravila za boljšo koncentracijo, lahko si pomagajo z različnimi terapijami ali s pravilnim prehranjevanjem, nenazadnje jim lahko pomaga vključevanje v športne dejavnosti, kjer lahko svojo odvečno energijo sprostijo na družbeno sprejemljiv način. Šport pozitivno vpliva tudi na vse ostale telesne procese posameznika, njegove vrednote in njegovo telesno zdravje. Namen magistrskega dela je bil s pomočjo otrok, ki obiskujejo trening juda in imajo diagnosticirano motnjo ADHD, preveriti, ali lahko judo, torej disciplina s specifično filozofijo, vpliva na izboljšanje simptomov ADHD oziroma otrokovih izvršilnih funkcij. Z dvomesečno raziskavo, v kateri je sodelovalo 19 otrok, od tega jih je 7 enkrat tedensko obiskovalo treninge juda, ostalih 12 pa jih je bilo v kontrolni skupini brez posebne naloge, smo s standardiziranim vprašalnikom BRIEF preverjali, ali je prišlo do izboljšanja različnih področij otrokovih izvršilnih funkcij. Po statistični obdelavi s programom SPSS smo ugotovili, da je pri otrocih, ki so obiskovali treninge juda, na vseh enajstih področjih izvršilnih funkcij prišlo do izboljšanja prvotnih rezultatov disfunkcije. Pri nekaterih posameznih izvršilnih funkcijah je prišlo tudi do statistično pomembnih razlik v izboljšanju rezultatov disfunkcije. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo judu kot disciplini pripisali pomembno vlogo pri odpravljanju težav na področju izvršilnih funkcij otrok z ADHD.
Keywords: motnja pozornosti in koncentracije, ADHD, izvršilne funkcije, judo, šport
Published: 25.09.2020; Views: 329; Downloads: 84
.pdf Full text (1,62 MB)

3.
Uporaba metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji
Urška Veber, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo raziskovali uporabo metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti pri učencih z ADHD na razredni stopnji. V teoretičnem delu so predstavljene metode in oblike poučevanja skozi vzgojno-izobraževalni proces ter metode poučevanja v sklopu glasbene umetnosti na razredni stopnji. Opredeljen je tudi pojem ADHD, definicija motnje, značilnosti in osebnostne lastnosti otrok z motnjo, vključevanje otroka z ADHD v redno osnovno šolo ter povezava motnje ADHD z glasbo. V empiričnem delu pa smo raziskali, kako pogosto učitelji uporabljajo metode in oblike poučevanja glasbene umetnosti, kadar je v oddelku prisoten učenec z ADHD, kako pogosto učenci z ADHD izražajo lastnosti, ki so značilne za motnjo, ter kako pogost je pojav specifičnih šolskih težav, kot tudi specifičnih težav, povezanih z metodami poučevanja. Pri tem so nas zanimale razlike v odgovorih glede na primarno motnjo, spol in razred učenca. V raziskavi je sodelovalo 95 učiteljev, ki poučujejo ali so poučevali učenca z ADHD glasbeno umetnost na razredni stopnji. Rezultati raziskave so pokazali, da med učenci z ADHD ne obstajajo statistično pomembne razlike v uporabi metod in oblik poučevanja glasbene umetnosti glede na primarno motnjo, spol in razred. Kljub temu smo ugotovili, da učenci z motnjo hiperaktivnosti pogosteje izražajo proučevane lastnosti, prav tako se pri njih pogosteje pojavljajo specifične šolske, kot tudi specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Učitelji ob prisotnosti učenca z motnjo hiperaktivnosti nekatere metode poučevanja glasbene umetnosti uporabljajo pogosteje kot ob prisotnosti učenca z motnjo pozornosti. Primerjava učencev glede na spol je pokazala, da se pri dečkih v primerjavi z deklicami pogosteje pojavljajo specifične šolske težave ter specifične težave, povezane z metodami poučevanja glasbene umetnosti. Primerjava učencev glede na razred je pokazala, da lahko v skoraj enaki meri pri posameznem razredu izpostavimo nekatere izmed specifičnih težav.
Keywords: metode in oblike glasbenega poučevanja, motnja pozornosti in hiperaktivnosti, ADHD, glasbena umetnost, razredna stopnja
Published: 14.09.2020; Views: 337; Downloads: 59
.pdf Full text (2,63 MB)

4.
Spremljanje kvalitete življenja otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjo
Saška Venek, 2016, other monographs and other completed works

Keywords: hiperkinetična motnja, ADHD, kvaliteta življenja, zdravljenje
Published: 03.08.2017; Views: 729; Downloads: 103
.pdf Full text (2,21 MB)

5.
ODRASLI BOLNIKI Z MOTNJO POMANJKLJIVE POZORNOSTI S HIPERAKTIVNOSTJO (ADHD): SOOČANJE Z VSAKODNEVNIMI OBREMENITVAMI
Jelena Milić, 2016, master's thesis

Abstract: Motnja pomanjkljive pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) je ena izmed najbolj pogostih psihiatričnih motenj med otroki in mladostniki. Kljub nekdanjemu prepričanju, da je ADHD značilen za mlajšo populacijo, je danes znano, da mnogi njegovi simptomi s starostjo ne izvenijo. Znaki se v odrasli dobi kažejo v nekoliko drugačni obliki: kot nenehen notranji nemir, impulzivno reagiranje in težave z ohranjanjem pozornosti. Primanjkljaji v pozornosti, nadzoru impulzov in socialnih interakcijah pri odraslih z ADHD-jem vodijo v disfunkcije na več življenjskih področjih. Zaradi omenjenih simptomov bolniki z ADHD-jem pogosto ne dosežejo svojega polnega potenciala. ADHD ne vpliva torej zgolj na življenje bolnika, temveč ga pomembno ovira na učnem, socialnem in delovnem področju, pogoste pa so tudi težave s samopodobo. Skozi magistrsko delo smo spoznali in podrobno preučili značilnosti odraslih bolnikov z ADHD-jem, na kakšen način vplivajo simptomi na njihovo vsakdanje življenje in s kakšnimi obremenitvami se soočajo. Prav tako smo spoznali različne oblike pomoči in podpore odraslim z ADHD-jem. V emipirčnem delu smo s pomočjo vprašalnika skušali ugotoviti, katere so najpogostejše težave, s katerimi se soočajo odrasli z ADHD-jem. Zaradi premajhnega vzorca sicer nismo mogli izpostaviti najbolj pogostih težav, vseeno pa smo uspeli opozoriti na prisotnost različno pomembnih težav, s katerimi se morajo bolniki vsakodnevno soočati. Ena izmed pomembnih ugotovitev magistrskega dela je, da so udeleženci označili vsaj eno postavko na prav vseh področjih, kar nakazuje na resnost in pomembnost posledic, ki jih povzročajo simptomi.
Keywords: ADHD pri odraslih, motnje pozornosti, hiperaktivnost, impulzivnost, posledice simptomov ADHD-ja
Published: 24.10.2016; Views: 4236; Downloads: 595
.pdf Full text (1,29 MB)

6.
SESTAVA IN PREIZKUS UPORABNE VREDNOSTI OCENJEVALNIH LIST ZA SPREMLJANJE OTROKOVEGA RAZVOJA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Nuša Maltarič, 2015, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo opisuje razvoj predšolskega otroka skozi vsa večja področja njegovega razvoja: grobo in fino motoriko, socialno-čustveni, intelektualni ter govorni razvoj, razvoj pozornosti, otroške igre in risbe v predšolskem obdobju, v starosti od 1 do 6 let, opazovanje otrok in načine, kako lahko sistematično, načrtovano opazujemo otroke pri svojem delu ali doma. V magistrski nalogi smo sestavili in preizkusili uporabno vrednost ocenjevalnih list, s katerimi si vzgojiteljice ali starši lahko pomagajo pri svojem delu oz. spoznavanju otroka. V raziskavi so vzgojiteljice s pomočjo ocenjevalnih list beležile otrokove dosežke na določenih področjih. Opazovanje je potekalo v osmih skupinah, ocenjevalne liste so sestavljene glede na starostne skupine: od 1-2 let, od 2-3 let, od 3-4 let, od 4-5 let, od 5-6 let. Namen naše naloge je bil, da preverimo, ali so ocenjevalne liste zanesljive. Ugotavljali smo tudi povezanost med posameznimi področji otrokovega razvoja. Nekatera področja otrokovega razvoja smo primerjali po spolu ter v nekaterih primerih po starosti. Rezultati zanesljivosti ocenjevalnih list so pokazali, da so ocenjevalne liste zanesljive, torej lahko služijo kot instrument pri delu z otroki. Prav tako smo ugotovili, da so vsa področja otrokovega razvoja med seboj povezana. Rezultati pri primerjavi po spolu so nam pokazali, da pri dečkih prevladuje konstrukcijska igra, pri dekletih pa simbolna. Pri fini motoriki, socialno-čustvenem ter govornem razvoju nismo dobili statistično pomembnih razlik. Primerjave po starosti so nam pokazale, da se samostojna in vzporedna igra razlikujeta glede na starost. Namen sestave ocenjevalnih list ni diagnosticiranje otrok, temveč lažje in bolj sistematično opazovanje vsakega otroka posebej. S pomočjo ocenjevalnih list lahko vsaka vzgojiteljica spozna otrokova močna ali šibka področja.
Keywords: otroška risba, otroška igra, pozornost, socialni razvoj, otrokov govor, ADHD.
Published: 04.01.2016; Views: 1186; Downloads: 330
.pdf Full text (2,16 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica