| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 2 / 2
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
PRVINE GROTESKE IN ABSURDA V DRAMI SALTO MORTALE NEBOJŠE POPA TASIĆA
Barbara Jamšek, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga skozi natančnejšo razlago in raziskavo znanih motivov, različnih teorij groteske, eksistencializma in Camusove filozofije absurda analizira dramo Salto Mortale Nebojše Pop Tasića. Drama je bila napisana leta 2012 po naročilu Lutkovnega gledališča Maribor za lutkovno uprizoritev režiserja Silvana Omerzuja, ki je namenjena odrasli publiki. Zaradi zanimivo in inovativno prepletenih znanih srednjeveških, ljudskih in bibličnih motivov ponuja veliko možnosti za interpretacijo. Aktualizacija na nivoju kritike in analize človekove duše se kaže v pojavu groteske in absurda v drami. Diplomska naloga je zgrajena tako, da glavnim poglavjem, kjer natančneje raziščem in interpretiram znane motive in teorije, sledi analiza drame in posledično tudi uprizoritve skozi različne perspektive raziskanih tez. Potrjuje se, da lahko le groteska in absurd v drami in uprizoritvi današnjega bralca, pa tudi gledalca, pripeljeta do tako močnega čustvovanja in dojemanja tragike odsotnosti človeškega v človeku.
Keywords: Nebojša Pop Tasić, Salto Mortale, Silvan Omerzu, mrtvaški ples, Vidov ples, smrt, groteska, absurd, sedem smrtnih grehov, Lenuh, nesmrtnost, M. Bahtin, A. Camus, eksistencializem.
Published: 25.09.2014; Views: 1285; Downloads: 112
.pdf Full text (5,17 MB)

2.
PRIMERJALNA ANALIZACAMUSOVE KUGE IN SARAMAGOVEGA ESEJA O SLEPOTI
Jožica Bračič, 2016, master's thesis

Abstract: Romana Kuga in Esej o slepoti je mogoče interpretirati kot alegoriji. Prikazujeta odsotnost moralnih vrednot in padec človeštva. Ljudje soočeni z nalezljivima boleznima, grozo in vsesplošno negotovostjo ne zmorejo narediti koraka eden k drugemu, pač pa v danih razmerah gledajo le nase, za tegobe drugih jim ni mar. Ob napadu kuge oziroma slepote se pokažejo bolezenski znaki družbe. Tako lahko opazimo ravnodušnost nekaterih posameznikov do sočloveka, neupravičene umore, nasilje vseh oblik, željo po nadzoru nad posameznikom oziroma nad skupino ljudi, neodzivnost oblasti ob nevšečnostih … Čeprav prednjačijo negativni odzivi in ravnanja, pa v obeh romanih najdemo osebe, ki tvorijo jedro pripovedi in se bolj ali manj aktivno vključujejo v boj proti zlu. So nazorni primeri, na kakšen način se je mogoče zoperstaviti zlu, ki jih obdaja. Zavedajo se, da individualizem ne pomaga, zato kolektivno nastopijo proti bolezni. Epidemiji kuge in slepote na eni strani močno poslabšata pogoje za življenje, na drugi strani pa omogočata, da posamezniki spremenijo svoj odnos do življenja in sočloveka. Obojim je skupno to, da poskušajo vztrajati v absurdni situaciji. Bolezen ni premagana zaradi njih, ampak se sčasoma umakne sama od sebe, ostaja pa vprašanje ali je kaj spremenila. Pripovedi od bralca zahtevata razmislek o temeljih etičnega sistema v sodobni družbi.
Keywords: Albert Camus, José Saramago, kuga, slepota, alegorija, (ne)morala, razčlovečenje, kolektivnost.
Published: 13.09.2016; Views: 522; Downloads: 100
.pdf Full text (1006,92 KB)

Search done in 0.05 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica