1. Analiza poročanja izbranega avstrijskega tiska o vojni za obrambo samostojne Slovenije 1991 : magistrsko deloKlemen Pucko, 2025, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je prikazana analiza poročanja izbranih avstrijskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 27. junijem in 7. julijem 1991. Za namen magistrskega dela sta bila analizirana glavna štajerska deželna časnika, Kleine Zeitung in Neue Zeit ter osrednji avstrijski dunajski časniki Der Standard, Die Presse, Kurier in Neue Kronen Zeitung. Pri tem je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Razglasitev samostojne Slovenije, ki se je zgodila 25. junija 1991, je privedla do konfrontacije med slovenskim državnim vodstvom, slovenskimi oboroženimi silami Teritorialno obrambo in slovensko milico na eni strani ter med jugoslovanskim državnim vodstvom v Beogradu in njim podrejenimi Jugoslovansko ljudsko armado, zvezno milico in carino na drugi strani. Jugoslovanske oblasti in Jugoslovanska ljudska armada so želeli ohraniti enotno Jugoslavijo in preprečiti razpad države. Cilj Slovenije je bil obraniti samostojnost in doseči mednarodno priznanje. Pri tem je potrebno omeniti izjemno enotnost slovenskega prebivalstva, ki je tekom vojne za obrambo samostojne Slovenije bodisi v vojaški bodisi v civilni vlogi pripomoglo k temu, da agresor svojega cilja ni dosegel. Razglasitev samostojne države sprva ni naletela na pozitiven odziv v očeh mednarodne skupnosti. V prvi vrsti moramo tu omeniti predhodnico Evropske unije, Evropsko gospodarsko skupnost, znotraj katere je pomembno vlogo odigrala Nemčija, zasluga za prispevani delež pa pripada tudi Avstriji in Združenim državam Amerike. Avstrijski časopisi so o dogajanju v Sloveniji poročali obširno in kronološko. V Sloveniji so imeli dopisnike, ki so poročali o dogajanju v politiki in na bojišču. Pri deželnih časopisih je potrebno izpostaviti to, da so se za razliko od dunajskih časopisov bolj posvetili dogajanju na meji in obmejnih krajih. V časopisih je bilo zaslediti tudi mnenja in analize o dogajanju v Sloveniji. Avstrijski politični vrh je bil osamosvojitvi Slovenije »neuradno« naklonjen, vendar so pri tem vseskozi poudarjali politiko nevmešavanja v notranje zadeve Jugoslavije, spoštovanje mednarodnega prava in tudi spoštovanje pravice do samoodločbe slovenskega naroda, ki je z veliko večino na plebiscitu podprl željo po odhodu iz Jugoslavije, na koncu pa to tudi z dejanji tekom vojne za Slovenijo še enkrat potrdil. Poleg državne politike je potrebno izpostaviti aktivnosti avstrijskih lokalnih politikov na nivoju mest in dežel, saj so nekateri izmed njih odločno podprli slovensko osamosvojitev in se slovesnosti 26. junija 1991 tudi sami udeležili. Odpor Teritorialne obrambe in milice je v povezavi s slovenskim političnim lobiranjem na področju diplomacije in odločnostjo slovenskega prebivalstva privedel do tega, da so si vodilne evropske države glede vprašanja Slovenije premislile. Vprašanje ohranitve Jugoslavije je zamenjalo vprašanje prekinitve ognja in »nadaljevanja« procesa osamosvojitve, ki se je 7. julija 1991 s podpisom Brionske deklaracije tudi zgodilo. Slovenija je s podpisom deklaracije za tri mesece začasno »zamrznila« proces osamosvojitve, s tem pa je postalo jasno, da se v jugoslovansko federacijo ne bo vrnila.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Avstrija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba, Neue Zeit, Kleine Zeitung, Der Standard, Die Presse, Kurier, Neue Kronen Zeitung, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Published in DKUM: 07.03.2025; Views: 0; Downloads: 20
 Full text (1,43 MB) |
2. Vojna za obrambo samostojne Slovenije (1991) v luči poročanja francoskih časopisov : magistrsko deloKaja Mujdrica, 2022, master's thesis Abstract: V magistrskem delu je prikazano poročanje francoskih časopisov o vojni za obrambo samostojne Slovenije, ki je potekala med 26. oziroma 27. junijem ter 7. julijem 1991. V ta namen sta bila analizirana najpomembnejša dnevnika, Le Monde in Le Figaro, pri čemer je bila upoštevana tudi najbolj relevantna literatura. Osamosvojitev Slovenije, ki je bila razglašena 25. junija 1991, je med jugoslovanskimi oblastmi in njihovimi oboroženimi silami, Jugoslovansko ljudsko armado, ki so razdružitvi močno nasprotovali in želeli preprečiti razpad jugoslovanske federacije, naletela na oster odpor. Prve dni je bila Slovenija prepuščena moči lastnih oboroženih sil in civilnega prebivalstva, nato pa je v krizo z diplomatskimi akcijami posegla Evropska gospodarska skupnost, pri kateri je bila ena izmed pomembnejših držav Francija. Poročanje analiziranih francoskih dnevnikov je bilo najpogosteje kronološko – dopisniki so po večini spremljali in poročali o odločitvah slovenskega in jugoslovanskega političnega vrha ter o posredovanju evropske dvanajsterice, nekateri pa so dogodke tudi kritično analizirali. V stališčih francoskega političnega vrha je bilo skozi poročanja obeh najbolj reprezentativnih francoskih dnevnikov mogoče zaznati dve nasprotujoči si prizadevanji – ohraniti enotno Jugoslavijo, ob tem pa upoštevati načelo samoodločbe narodov. Vztrajno željo po francoskem obvarovanju ozemeljske integritete Jugoslavije so usmerjali tradicionalna francosko-srbska povezava, bojazen pred eskalacijo etničnih konfliktov na Balkanu, posledično pa tudi pred ponovnim vzponom Nemčije in preteklimi rivalstvi ter možnimi razprtijami v okviru Evropske gospodarske skupnosti. Spremembo v miselnosti evropskih držav in Združenih držav Amerike je sčasoma povzročila agresija Jugoslovanske ljudske armade. Odločnost Slovencev, vojaška vztrajnost slovenskih obrambni sil (Teritorialne obrambe, milice) in diplomatske povezave slovenskih politikov so 7. julija privedle do podpisa Brionske deklaracije, s čimer je bila potrjena prekinitev sovražnosti, Slovenija pa se je zavezala, da za tri mesece »zamrzne« svojo osamosvojitev.
Keywords: Slovenija, Jugoslavija, Francija, 1991, vojna za obrambo samostojnosti, diplomacija, Jugoslovanska ljudska armada, Le Monde, Le Figaro, Evropska gospodarska skupnost, Konferenca za evropsko varnost in sodelovanje
Published in DKUM: 05.10.2022; Views: 835; Downloads: 308
Full text (1,37 MB) |
3. Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991Martina Potisk, 2018, doctoral dissertation Abstract: Temeljni cilj disertacije z naslovom Medkulturnost v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je sistematično zaobjeti izvirno avtorsko konkretizacijo (inscenacijo) medkulturne pojavnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Zanima nas torej, katere so osrednje značilnosti (pokazatelji, nosilci) pripovednega insceniranja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991. Kot je znano, medkulturnost sodi med bolj izmuzljive humanistične (teoretske) ideje; v osemdesetih in devetdesetih letih dvajsetega stoletja smo prisostvovali naglemu razraščanju znanstvenih panog, kar je raziskovalcem med drugim omogočilo, da svoja razpravljanja o medkulturnosti generirajo v luči različnih (tudi medsebojno neskladnih) teoretskih postavk in metodoloških pristopov. Izrazi, kot so medkulturnost, medkulturni dialog, medkulturni stik ali medkulturni konflikt, so zadnje čase prisotni na mnogih področjih človekovega delovanja, zatorej ni nenavadno, da jih najdemo tudi v literarnovednih študijah. Toda ker je obča (humanistična) ideja medkulturnosti nekoliko preširoka za razmišljanje o izključno književnih (recimo romanesknih) konkretizacijah medkulturne pojavnosti, je v zadnjih štirih desetletjih svoj razvoj in razmah doživela medkulturna literarna veda. Ta je sicer opremljena z manj enoplastnim teoretskim zaledjem, kar pa ji omogoča, da se loteva (predvsem) kulturološko pogojenega prepoznavanja in opomenjanja medkulturne znotrajbesedilne resničnosti. Tudi iz tega razloga pričujoča disertacija teži k neizključujoči obravnavi izvirnih inscenacij medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu ne samo z vidika strogo pripovednega poustvarjanja medkulturne pojavnosti, temveč še posebej v luči romanesknega dogajanja, romanesknega subjekta, jezikovnostilne ustrojenosti in medbesedilnega romanesknega naboja. Z letom 1991 opažamo izrazitejši porast sodobnega slovenskega romana. Za nadaljnjo analizo izvirnih konkretizacij (inscenacij) medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 je bilo nujno zamejiti izbor slovenskih romanesknih besedil z ozirom na naslednje kriterije: čas prve knjižne izdaje od (vključno) leta 1991 dalje; uveljavljenost avtorja glede na morebitne nagrade in/ali kritiško (meta)literaturo; enakost med spoloma; (med)generacijsko pestrost. Zlasti zadnji kriterij omogoča zastopanost vseh treh generacij sodobnih slovenskih pisateljev in pisateljic: starejše (rojena do leta 1950); srednje (rojena med letoma 1950 in 1970) in mlajše generacije (rojena po letu 1970). Kaže, da se ideja medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 uresničuje na temeljih medkulturnega dogajališča (prostor-časa), medkulturne identitete (subjekta), medkulturnega jezikovnega preskakovanja in medbesedilnih konotacij. Končni izsledki pričujoče disertacije torej ustrezajo pričakovanjem, zaradi česar je jasno, da izvirno inscenacijo medkulturnosti v sodobnem slovenskem romanu po letu 1991 v večji meri generirajo in usmerjajo eksistencialno ustrojena zgodbena jedra s poudarkom na medkulturni bivanjskosti, intimnih (identitetnih) stiskah in ambivalentni jezikovni zavesti. Tako so uvodoma zastavljeni cilji povsem izpolnjeni, s čimer se ne nazadnje naznanja nujna potreba po raziskavah, ki slovenistično stroko opremljajo ne samo s pluralističnimi teoretskimi modeli, temveč tudi s širšo medkulturno »vizijo« nacionalne književnosti.
Keywords: slovenska književnost, slovenski roman, leto 1991, medkulturnost, medkulturno dogajanje, generacijske skupine, analitična perspektiva, pripovedne prvine, romaneskni prostor-čas, medkulturno dogajališče, medkulturno vmesje, romaneskni subjekt, subjektivna resničnost, hibridna identiteta, romaneskno besedišče, jezikovni ustroj, jezikovni preklop, romaneskni slog, medbesedilnost, medbesedilne navezave
Published in DKUM: 23.08.2018; Views: 2385; Downloads: 899
Full text (2,99 MB) |
4. POMEN PEKRSKIH DOGODKOV ZA OSAMOSVOJITEV SLOVENIJEDarja Welza, 2016, undergraduate thesis Abstract: V času po Titovi smrti so se razmere v tedanji skupni državi Jugoslaviji precej poslabšale. Država je zašla v vsesplošno politično in gospodarsko krizo. Poleg tega so se v Sloveniji vedno bolj uveljavljale ambicije po samostojnosti in lastni državi. Po izvedbi plebiscita o samostojnosti decembra 199, prvih večstrankarskih volitvah in ustanovitvi Teritorialne obrambe Republike Slovenije (vključno z njenima učnima centroma na Igu pri Ljubljani in v Pekrah pri Mariboru) je prišlo do še intenzivnejšega procesa osamosvajanja. Republika Slovenija namreč ni več želela pošiljati vojaških nabornikov na usposabljanje v Jugoslovansko ljudsko armado, temveč je želela ustanoviti lastno vojsko. Jugoslovanski politični vrh in Jugoslovanska ljudska armada se s slovensko odločitvijo nista strinjala, zato sta sklenila proti Sloveniji nastopiti z agresijo. Zaradi prepričanja, da je 710. učni center v Pekrah lažje obvladljiv in da v Mariboru vlada vsesplošno nezadovoljstvo, sta sklenila, da so Pekre lažja tarča od Iga. Zaradi tega zmotnega prepričanja jugoslovanskega političnega vrha lahko z gotovostjo trdimo, da so dogodki 23. in 24. maja 1991 v Pekrah ogromno prispevali k osamosvajanju Slovenije ter ustanovitvi lastne vojske in države.
Keywords: Jugoslovanska ljudska armada, Teritorialna obramba Republike Slovenije, 23. maj 1991, 710. učni center Pekre pri Mariboru, 510. učni center Ig pri Ljubljani, osamosvajanje Slovenije, plebiscit, prve večstrankarske volitve
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 1696; Downloads: 165
Full text (1,99 MB) |
5. JAVNA PLASTIKA V MARIBORU IN LJUBLJANI MED LETOMA 1991 IN 2011Špela Kobal, 2012, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu so najprej izpostavljena dejstva o spomenikih, skulpturah, kipih in javni plastiki nasploh ter kaj razumemo pod temi termini in kakšna je razlika med njimi. Na kratko je predstavljena zgodovina in razvoj slovenskega kiparstva, ki je osnova za razumevanje kasneje odkrite javne plastike.
Diplomsko delo prikazuje obstoječo javno plastiko, nastalo v letih med 1991 in 2011. Izpostavlja kulturni problem na področju kiparstva in s tem povezane javne plastike v času samostojne Slovenije. V tem času se je v primerjavi s preteklimi umetnostnimi obdobji odkrilo zelo malo javnih plastik, ki so nujne za spodbujanje in razumevanje sodobne kulture.
V zadnjem delu diplomske naloge primerjam javne plastike med Mariborom in Ljubljano. Poglabljam se v razlike med tematikami nastalih javnih plastik, uporabljenimi materiali in predvsem njihovo pomembnostjo v okolju, znotraj katerega so postavljene.
Rezultat diplomskega dela je popis, opis in analiziranje javnih plastik, ki so bile postavljene med letoma 1991 in 2011 na območju Maribora in Ljubljane. To področje je bilo doslej zelo slabo raziskano in opisano v obstoječi literaturi in fotografskih zapisih. V zaključku poudarjam pomembnost javne plastike in njen vpliv na rast kulture v okolju, v katerem je postavljena.
Keywords: javna plastika, javni spomeniki, javne skulpture, sodobna javna plastika, samostojna Slovenija, obdobje v letih med 1991 in 2011
Published in DKUM: 20.09.2012; Views: 2620; Downloads: 428
Full text (3,48 MB) |
6. |
7. VPLIV OBLIKE OBJEKTA NA OBTEŽBO VETRAAndrej Pulko, 2011, undergraduate thesis Abstract: Oblika objekta ima neposreden vpliv na obtežbe, ki nastanejo zaradi vetra, kateremu je objekt izpostavljen. Prav tako ima smer vetra, glede na objekt, velik vpliv na oblikovanje področij z največjimi obremenitvami. Za analiziranje vplivov vetra na objekte in konstrukcije v uporabi računski postopek po SISTEN 1991-1-4. V primeru zahtevnejših oblik objektov ali v primeru zahtevnejšega okolja, kateremu bo objekt izpostavljen, pa je zelo primerno orodje za izdelavo analize programski paket ANSYS. ANSYS omogoča izvajanje simulacij v navideznem okolju na navideznih modelih. S programskim orodjem ANSYS smo izvajali vzporedne simulacije, k računskim postopkom. Za namen analize vpliva vetra na objekt smo v osnovi uporabili enostaven objekt pravokotne oblike z enokapno streho in majhnim naklonom. Rezultate smo dobili po dveh postopkih, in sicer z računsko metodo po SIST EN 1991-1-4 in z izvajanjem simulacij v okolju ANSYS. Rezultati kažejo, da obstaja neposredna povezava med računsko metodo in metodo pridobivanja rezultatov s pomočjo simulacij. S programom ANSYS smo opravili tudi analizo vpliva izvedbe vogalov objekta na velikost obtežbe, ki nastane zaradi vetra. Pokazali smo, da že majhna sprememba oblike vogala lahko zmanjša obtežbo na površino neposredno ob obravnavanem vogalu za več kot 30%. Rezultati računske metode in rezultati simulacij v okolju ANSYS so pokazali, da je enokapna streha primerna oblika strehe, vendar je potrebno v primeru večjih hitrosti vetra izvesti dodatne ukrepe, ki povečujejo odpornost takšne strehe. Glavna težava pri izvedbi ravne strehe z majhnim naklonom je, da se na celotni površini strešine pojavijo srki, ki so precej veliki na zunanjem obodu. Upoštevati je potrebno dejstvo, da se na napušču, ki je neposredno izpostavljen udaru vetra, seštevata dva vpliva. Sešteti moramo srk na zgornji strani strehe in pritisk, ki se pojavi na spodnji strani strehe in je enak pritisku vetra na steno pod napuščem. Vse negativne vplive je možno v precejšni meri zmanjšati in to predvsem s pravilno izbiro izvedbe pokrivanja.
Keywords: veter, obtežba, SIST EN 1991-1-4, modeliranje, simulacije, ANSYS, pritisk vetra
Published in DKUM: 06.06.2011; Views: 5113; Downloads: 881
Full text (4,79 MB) |
