| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Delovanje Zveze slovenskih vojakov v času med svetovnima vojnama na Slovenskem : magistrsko delo
Sara Hajdinac, 2022, master's thesis

Abstract: Posledica prve svetovne vojne (1914–1918), prvega globalnega spopada, je bilo ogromno število mrtvih, invalidnih in pogrešanih vojakov. Preživeli so potrebovali zadoščenje, ki so ga delno dobili tudi s komemoracijo padlih v vojni. Vsaj delno zadoščenje so preživelim prinašale tako komemoracije padlih v vojni kot tudi delovanje v okviru stanovskih zvez preživelih vojne. Magistrsko delo obravnava delovanje Zveze slovenskih vojakov (kasneje Zveze bojevnikov), slovenske veteranske organizacije iz obdobja med obema svetovnima vojnama. Zveza se je od svojega nastanka leta 1925 zavzemala za mir in »nepolitičnost«, prijateljstvo med člani (tako dobrovoljci kot avstroogrskimi vojaki), pieteto (skrb za vojne grobove, postavljanje spomenikov in spominskih plošč padlim) in spremembo invalidskega zakona ter skrbela za slovenske vojne invalide. Leta 1931 je Zveza začela izdajati društveni časnik Bojevnik (1931–1936). Leta 1934 se je slovenska Zveza bojevnikov za kratek čas povezala z jugoslovanskimi stanovskimi društvi v Združenje borcev Kraljevine Jugoslavije, imenovano tudi Boj, ki pa so ga oblasti prepovedale že leta 1935. Po letu 1936 je Zveza bojevnikov ponovno delovala samostojno. Njihov najvidnejši projekt je bila zagotovo načrtovana prenova prostora pred brezjansko baziliko, kamor bi bil postavljen tudi grob neznanega slovenskega vojaka. Projekt je ostal neuresničen in je zaradi začetka druge svetovne vojne aprila 1941 »utonil« v pozabo. Enako usodo je doživela Zveza bojevnikov, ki je bila po okupaciji slovenskega ozemlja prepovedana skupaj z drugimi društvi.
Keywords: Zveza slovenskih vojakov, Zveza bojevnikov, veteranske organizacije, veteranska društva, prva svetovna vojna (1914–1918)
Published in DKUM: 10.10.2022; Views: 60; Downloads: 21
.pdf Full text (2,03 MB)

2.
Velika Britanija in Koroška, 1918–1920
Janez Osojnik, 2018, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu je avtor prikazal odnos britanske zunanje politike do političnih problemov na Koroškem v obdobju od konca prve svetovne vojne do izvedbe plebiscita oktobra 1920. V ta namen je avtor analiziral neobjavljene primarne vire, ki jih hrani Britanski državni arhiv (The National Archives) v Londonu. Upošteval je tudi objavljene dokumente britanske diplomacije in najbolj relevantno literaturo. Koroško vprašanje je želel prikazati na izviren način, saj dosedanje študije niso poglobljeno upoštevale zornega kota Velike Britanije, ene izmed takrat najpomembnejših držav pri kompliciranem oblikovanju povojne ureditve Evrope in sveta. Območje Celovške kotline je namreč takoj po koncu prve svetovne vojne postalo sporno, saj sta si ga želeli priključiti Avstrija in Država SHS, ki sta nastali na ruševinah Avstro-Ogrske. Do januarja 1919 sta državi (Država SHS se je decembra 1918 združila s Kraljevino Srbijo v Kraljevino SHS) spor preko vojaških bojev in pogajanj o premirju reševali sami, nato pa so vmes posegle svetovne velesile, ki so na pariški mirovni konferenci oblikovale povojno ureditev sveta in na koncu za Celovško kotlino določile izvedbo ljudskega glasovanja – plebiscita. Njegovo izvedbo so zaupali t. i. mednarodni plebiscitni komisiji (ki jo je vodil britanski polkovnik Sydney Capel Peck), ki se je v slabih štirih mesecih delovanja soočala s številnimi problemi, na koncu pa v določenem roku izvedla plebiscit. Avtor je ugotovil, da so do aprila 1919 koroškemu vprašanju Britanci posvečali malo pozornosti, v naslednji fazi pa kar veliko. Vsekakor so bili že zgodaj seznanjeni z nacionalno strukturo Koroške oz. bolje rečeno Celovške kotline, obenem pa tudi z gospodarskimi razmerami v njej in njenim ekonomskim potencialom. Britanci so se tudi zavedali, da je etnična meja med nemško in slovensko govorečim prebivalstvom potekala po reki Dravi, a pri takšni razmejitvi niso vztrajali. Diplomacija Londona je skušala ohraniti nevtralen odnos do obeh sprtih strani, medtem ko je Italija podpirala avstrijske interese, Francija jugoslovanske, ameriški predsednik Wilson pa je zagovarjal nedeljivost Celovške kotline. Arhivsko gradivo nam hkrati ponuja veliko novih elementov, da bolje osvetlimo in učinkoviteje obrazložimo kompleksnost enega izmed tedanjih ključnih geopolitičnih vprašanj povojne Evrope, in sicer kako omogočiti Avstriji ugodne gospodarske razmere, da bi samostojno zaživela. Zavezniki so namreč želeli preprečiti njeno združitev z Nemčijo (anšlus) in širjenje boljševizma vanjo.
Keywords: Koroška, Velika Britanija, Avstrija, Kraljevina SHS, 1918–1920, diplomacija, plebiscit, pariška mirovna konferenca, gospodarstvo, Sydney Capel Peck, Charles Delme Radcliffe, Rudolf Maister
Published in DKUM: 03.02.2021; Views: 509; Downloads: 136
.pdf Full text (769,73 KB)

3.
Struktura zadnjega slovenskega zastopstva v dunajskem parlamentu (1911–1918)
Vita Zgoznik, 2017, master's thesis

Abstract: Zadnje volitve v dunajski parlament so se zvrstile 13. junija 1911, kmalu za tem pa je izbruhnila prva svetovna vojna, ki je omogočila zadnjim poslancem, da so svoja poslanska mesta zasedali kar sedem let. Magistrska naloga predstavlja podrobnejše biografije zadnjih petindvajsetih slovenskih poslancev, ki so se borili za narodne pravice na Dunaju. Začetno poglavje je namenjeno lažjemu razumevanju zgodovinskega dogajanja in sistema volitev, saj je bil čas tisti, ki je diktiral posameznikove odločitve, volilni sistem pa je bil za razliko današnjega povsem drugačen. V nadaljevanju so predstavljene biografije, v katerih so načeloma podani podatki z vidika drugih področij delovanja, ki so jih poslanci spretno udejanjali vzporedno s političnim udejstvovanjem. Mnogi med njimi so bili odvetniki, uredniki, novinarji, duhovniki, župani in celo pisatelji, drugi pa so vse svoje življenje posvetili politiki. Življenja poslancev so med seboj prepletena, saj so se na političnem področju medsebojno povezovali.
Keywords: slovenski poslanci, biografije, zadnje volitve, dunajski parlament, 1911–1918, Avstro-Ogrska, Kraljevina SHS.
Published in DKUM: 11.10.2018; Views: 817; Downloads: 139
.pdf Full text (21,74 MB)

4.
Maribor in poveljstvo jugozahodne fronte med prvo svetovno vojno
Gregor Antoličič, 2018, doctoral dissertation

Abstract: Pričujoča doktorska disertacija prikazuje ključne poteze poveljstva jugozahodne fronte v času njegove nastanitve v Mariboru. Poveljstvo je bilo namreč po vstopu Kraljevine Italije v prvo svetovno vojno v Mariboru nastanjeno od maja 1915 do marca 1916 ter od marca 1917 do novembra 1917. Disertacija na eni strani prikazuje ključne vojaške in politične poteze poveljstva, na drugi strani pa želi ugotoviti, kako je prisotnost poveljstva vplivala na življenje v Mariboru. Poveljstvo je bilo vmesni vojaški organ med armadami na bojišču in vrhovnim vojaškim poveljstvom. Opravljalo je pomembne naloge pri oskrbovanju bojišča z vsem, kar so enote potrebovale, poleg tega pa je na podlagi obsežnih političnih pristojnosti v zaledju fronte skrbelo za ohranjanje reda in miru. Poveljstvo s sedežem v Mariboru je tako imelo izredno širok delokrog delovanja na obsežnem območju, ki se je razprostiralo od švicarsko-italijansko-avstro-ogrske tromeje do izliva reke Timav v Jadransko morje. Če k fronti prištejemo še zaledje, ki je politično spadalo pod poveljstvo jugozahodne fronte, lahko ugotovimo, da je bilo poveljstvo s sedežem v Mariboru izredno pomemben vojaški in politični organ Avstro-Ogrske. Maribor je torej postal sedež najpomembnejšega vojaškega organa, ki je imel v dotedanji zgodovini Slovencev stalni sedež na ozemlju današnje Slovenije. S prihodom poveljstva jugozahodne fronte v Maribor se je spremenilo vsakdanje življenje številnih Mariborčanov, saj so bili glede na tedaj veljavno zakonodajo dolžni v svojih stanovanjih nastaniti vojaško osebje. Glede na to, da je poveljstvo v povprečju štelo ok. 300 uslužbencev, je to pomenilo veliko breme za mestno prebivalstvo. Tudi nekatere civilne stavbe so se spremenile v vojaške objekte. Scherbaumova vila ob mestnem parku je postala sedež poveljstva, stavba današnje Prve gimnazije Maribor je služila za nastanitev velikega dela uradniškega aparata poveljstva, v dvorani Pivovarne Götz (današnja Unionska dvorana) pa so častniki poveljstva vsak dan obedovali. Poleg teh stavb je poveljstvo za nastanitev svojih uslužbencev najelo mnoga druga poslopja v mestu. Tako je središče Maribora čez noč prepletla mreža vojaških objektov in v njih delujočih oseb, ki so spremenili podobo in utrip mesta. Tako je torej poveljstvo jugozahodne fronte s prihodom v mesto močno vplivalo na vsakdanje življenje številnih meščanov, hkrati pa je bilo pomemben vojaški organ, pod okrilje katerega je spadalo tudi soško bojišče. Temu pričujoča doktorska disertacija namenja posebno pozornost prav zaradi velikega pomena, ki ga je imelo za Slovence. Dogajanje ob Soči je postavljeno v širši kontekst tedanje organizacije jugozahodnega bojišča. Posebna pozornost je posvečena odnosom med 5. armado, ki se je borila na soškem bojišču, ter poveljstvom jugozahodne fronte. Hkrati pa pričujoča doktorska disertacija posebno pozornost posveča tudi odnosu poveljstva jugozahodne fronte in poveljstva 5. armade do slovenske politične inteligence. Kot ključni vojaški osebnosti dogajanja na jugozahodnem in soškem bojišču pa bosta predstavljena nadvojvoda Evgen in Svetozar Boroević.
Keywords: Prva svetovna vojna, Avstro-Ogrska, Maribor, 1914–1918, vrhovno vojaško poveljstvo, poveljstvo jugozahodne fronte, nadvojvoda Evgen, poveljstvo 5. armade, Svetozar Boroević, soško bojišče
Published in DKUM: 10.04.2018; Views: 1924; Downloads: 260
.pdf Full text (2,11 MB)

5.
LIBERALIZEM NA CELJSKEM MED LETI 1918 IN 1921
Uroš Herman, 2016, master's thesis

Abstract: Tema magistrske naloge opisuje razvoj liberalne politike v Celju v času prehoda iz avstro-ogrske monarhije od prve jugoslovanske države (Kraljevina SHS) leta 1918 vse do prvih lokalnih/občinskih volitev leta 1921 – tik pred sprejemom vidovdanske ustave. V ospredju zanimanja je sicer mesto Celje in širše celjsko območje (Celjski okraj/Celjska regija). Naloga obravnava temeljne vidike političnega pa tudi kulturnega, družbenega in gospodarskega življenja na Celjskem v omenjenem času, z vpogledom na dogajanje v čas pred prevratom. Osnovna tema naloge je prikaz delovanja liberalne stranke, ki ji je po razpadu nemške mestne oblasti v času prevrata uspelo z asistenco države in ob premirju z ostalimi strankami zavzeti izpraznjene položaje oblasti v Celju in si je v nadaljevanju skušala okrepiti svoj politični položaj. V nasprotju s Celjem v njegovi okolici liberalci niso mogli doseči pomembnejšega političnega položaja, razen v nekaterih lokalnih centrih. Liberalna stranka je počasi izgubljala svoje pozicije, ko sta se v Celju in okolici okrepili delavski stranki, socialdemokratska in komunistična, ter sta nastali novi liberalni stranki narodnih socialistov in agrarnih liberalcev. V celjski okolici liberalci niso imeli dovolj oporišč, ker je imela na podeželju tradicionalno premočan vpliv narodnokatoliška stranka.
Keywords: slovenska zgodovina, Spodnja Štajerska, Celje, 1918–1921, politični liberalizem
Published in DKUM: 04.10.2016; Views: 968; Downloads: 105
.pdf Full text (2,01 MB)

6.
OKRAJNO SODIŠČE PTUJ V KRALJEVINI SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV
Nina Kirbiš, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Okrajno sodišče Ptuj v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev prikazuje delovanje pravosodnega sistema, tako na kazenskem kot na civilnem področju, v obdobju neposredno po koncu prve svetovne vojne, v Kraljevini SHS ter vse do nastanka Kraljevine Jugoslavije. V obdobju med leti 1918–1929 se je na območju današnje Slovenije zvrstilo kar precej sprememb. Najpomembnejša med njimi je bila ta, da smo s prelomnim letom 1918 postali del nove politične in državne tvorbe in se za zmeraj poslovili od okov Avstro-Ogrske. Posledica novega obdobja se je pričela kazati tudi na področju prava in sodnega sistema, predvsem na področju kazenskih zadev. V praksi in ustavi uporabljeni avstrijski kazenski zakonik je dobil novega »partnerja«, in sicer določila IX. in X. poglavja t.i. srbskega Kazenskega zakonika so se v obdobju Kraljevine SHS pričela uporabljati tudi pri nas. Vpliv srbske nadvlade se je pričel kazati tudi v pravni terminologiji in določitvi drugih vrst kazenskih deliktov s predrugačenimi kaznimi. Civilno pravo v tem obdobju ni doživelo velikih sprememb, saj je bil v uporabi Obči državljanski zakonik (ODZ), ki je zaradi poglobljenega in razvejanega vpogleda v civilne zadeve še danes posredni vir in nepogrešljiv dokument pri preučevanju civilnega prava. V sodni praksi Okrožnega sodišča Ptuj se so se tako med leti 1918−1929 v kazenskih zadevah uporabljala določila že prej uveljavljenega avstrijskega Kazenskega zakonika z novimi uveljavitvami in dopolnitvami s srbskim kazenskim sistemom. Na civilnosodnem področju pa so se uporabljale, z nekaterimi izjemami, v celoti določbe in zakoni iz ODZ-ja. Treba je poudariti, da je bilo tako število kazenskih deliktov kot civilnih obravnav sorazmerno veliko, kar gre pripisati travmatičnim povojnim letom in nastanku družbene, politične, moralne in tudi psihološke krize.
Keywords: Država SHS, Kraljevina SHS, Okrajno sodišče Ptuj, kazensko pravo 1918−1929, avstrijski Kazenski zakonik, srbski Kazenski zakonik, sodni proces, civilno pravo 1918−1929, Obči državljanski zakonik, zakonodaja in sodstvo.
Published in DKUM: 27.07.2016; Views: 1830; Downloads: 146
.pdf Full text (1,43 MB)

7.
8.
JAVNI SPOMENIKI NA PTUJU MED LETI 1918-2014
Doroteja Kotnik, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V nalogi so predstavljeni javni spomeniki na Ptuju, ki so bili postavljeni od konca prve svetovne vojne in vse do danes. Spomeniki nam prikazujejo značilnosti časa nastanka, prav tako pa predstavljajo spomin na določeni dogodek ali osebo. Z nalogo sem popisala javne spomenike na Ptuju, opredelila njihovo lokacijo in urbanistično rešitev samega spomenika.
Keywords: javni spomeniki, Ptuj, 1918–2014, Viktor Gojkovič, doprsni kip, bronasta plastika
Published in DKUM: 07.10.2015; Views: 2379; Downloads: 330
.pdf Full text (2,54 MB)

9.
MAISTROVA PREVRATNA DOBA (1.11.1918 – 31.12.1918) V MARIBORU IN NJEGOVI OKOLICI V LUČI ČASNIKOV MARBURGER ZEITUNG, SLOVENSKI GOSPODAR IN STRAŽA
Matej Petelinšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se posveča tematiki Maistrove prevratne dobe 1918/1919, natančneje dogodkom v novembru in decembru v Mariboru in njegovi okolici, in sicer v luči treh takrat v Mariboru izhajajočih časnikov. Govora je o pronemško usmerjenem Marburger Zeitung in na drugi strani slovenski javnosti namenjenima Slovenskemu gospodarju in Straži. Obdobje, o katerem je govora, je čas, v katerem je lahko Slovenija v sklopu države SHS in kasneje kraljevine SHS pričela konkretneje živeti in oprijemljivo uresničevati svoje že v preteklosti obstoječe želje oziroma zadane cilje – osamosvojitev izpod nemškega jarma. Z razpadom Avstro-Ogrske se je že dalj časa prisotno stremenje po lastni državi tudi uresničilo, kar se zrcali v ustanovitvi države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Nemška Avstrija, ki je nastala na pogorišču nekdanje monarhije, se seveda ni hotela odreči svojemu nekdanjemu ozemlju, vsaj celotnemu ne. Na območje, okoli katerega se je v smislu, h kateri državni tvorbi pripada, dvignilo veliko prahu, je bil tudi Maribor z njegovo okolico. Mariborsko vprašanje je bilo le eno, a vsekakor najpomembnejše v sklopu vprašanj o severni meji, pri rešitvi katerega je izjemno vlogo odigral general Rudolf Maister Vojanov. Poglavitni cilj diplomskega dela je analiza podajanja snovi v omenjenih časnikih v času prevratne dobe in ugotavljanje prisotnosti problema pristranskosti na praktično vseh področjih od politike in kulture pa vse tja do prehrambnih vprašanj.
Keywords: Marburger Zeitung, Maribor, prevratna doba 1918/1919, pristranskost, Rudolf Maister Vojanov, Slovenski gospodar, Straža.
Published in DKUM: 19.03.2013; Views: 3137; Downloads: 472
.pdf Full text (6,11 MB)

10.
Stanje prebivalstva v Beltincih v luči matičnih knjig med leti 1918-1931
Matej Sobočan, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Stanje prebivalstva v Beltincih v luči matičnih knjig med leti 1918–1931 predstavlja demografske razmere v katoliški župniji Beltinci med leti 1918–1931. Delo je nastalo na temelju pregleda matičnih knjig omenjene župnije. Krstne matične knjige so služile za prikaz rodnosti, poročne knjige za prikaz značilnosti sklepanja zakonov, mrliške pa za prikaz značilnosti umrljivosti prebivalstva. Na temelju matičnih knjig so bili analizirani migracijski tokovi prebivalstva beltinške župnije, zaposlitvena struktura in socialno medicinska podoba prebivalstva. Zbrani podatki so bili kakovostno in količinsko obdelani in prikazani v tabelah in grafikonih s spremljajočimi komentarji. Ob tem so na temelju izbrane literature in zapisov v matičnih knjigah nastali še splošnozgodovinski zapisi o dogajanju v župniji Beltinci in Prekmurju v obravnavanem obdobju.
Keywords: Diplomsko delo, zgodovina, prebivalstvo, Beltinci, matične knjige, 1918–1931, nataliteta, mortaliteta, naravni prirastek.
Published in DKUM: 12.06.2012; Views: 2292; Downloads: 286
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica