| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
PRILAGODITEV TRŽNIH DEJAVNOSTI DRŽAVNIH MONOPOLOV PRAVILOM NOTRANJEGA TRGA EU
Svetlana Milošević, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga »Prilagoditev tržnih dejavnosti državnih monopolov pravilom notranjega trga EU« predstavlja analizo usklajenosti ekskluzivnih nabavnih in prodajnih pravic državnih monopolov tržne narave s pravili notranjega trga Evropske unije. Pravo Evropske unije v okviru splošne gospodarske pobude in razvoja tržne dejavnosti prepoveduje javno-pravnim subjektom tržnega značaja postavljanje nedovoljenih mej in zapiranje določenih delov notranjega trga. Da bi ti subjekti delovali skladno s pravili notranjega trga Evropske unije, mora biti njihovo delovanje prilagojeno na način, ki izključuje vsakršno diskriminacijo med državami članicami in omogoča potrošnikom v državi monopola dostop do proizvodov v pogojih poštene tržne konkurence. Sodišče Evropske unije je skozi sodno prakso dokazalo, da je delovanje zadevnih monopolov oblikovalo dve obliki prepovedane diskriminacije: diskriminacijo proizvodov, ki ne zahteva odprave s strani države dodeljenih ekskluzivnih pravic državnemu monopolu, zadostuje le identična obravnava domačih in tujih proizvodov, ter diskriminacijo tržnih subjektov držav članic, ki pa zahteva odpravo dodeljene izključne pravice, ker pravni akt, ki to pravico pridržuje domačim subjektom, s tem neposredno škoduje subjektom iz drugih držav članic glede izvajanja njihove gospodarske dejavnosti. V novejši sodni praksi, predvsem zadevi Rosengren, Sodišče Evropske unije krči možnost držav članic, da uporabljajo državne monopole za zasledovanje ciljev javnih interesov. Določeno ekskluzivno pravico pa lahko kljub temu, na podlagi pogojev iz člena 106 Pogodbe o delovanju Evropske unije, tudi opravičimo in opredelimo za skladno z notranjim trgom Evropske unije. Diplomska naloga pa v zadnjem delu izpostavlja vključitev rešitev iz zadeve Hanner v slovenski nacionalni prostor in s tem prilagoditev slovenskega monopola nad prodajo cepiv pravilom notranjega trga Evropske unije.
Keywords: notranji trg EU, državni monopoli tržne narave, prepoved diskriminacije, izjeme po členu 106(2) PDEU, državni monopoli nad zdravili
Published: 06.05.2010; Views: 1423; Downloads: 98
.pdf Full text (248,05 KB)

2.
DENARNO KAZNOVANJE DRŽAV ČLANIC EU PO LIZBONSKI POGODBI
Saša Grlj, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Za uspeh Evropske unije je bistvenega pomena, da države članice spoštujejo prevzete obveznosti oziroma da se vzdržijo kršitev prava EU. V tem pogledu sta možnost uvedbe postopka za ugotavljanje kršitev zoper države članice v skladu s členom 258 PDEU in postopka za naložitev denarnih sankcij v skladu s členom 260 PDEU, v kolikor države članice še naprej kršijo pravo EU, de facto pomembna instrumenta. Mehanizem denarnega kaznovanja držav članic pa mora biti tudi učinkovit in sposoben hitrega odziva na kršitve ter usmerjen v cilj čimprejšnje zagotovitve skladnosti s pravom EU. Ker dosedanja ureditev teh »standardov« ni dosegala v tolikšni meri, kot bi si EU želela, je Lizbonska pogodba naredila korak dalje in določila nekatere novosti, ki naj bi še dodatno povečale učinkovitost denarnih sankcij. Namen diplomskega dela je tako predstaviti politično občutljivo področje javnopravnega varstva, to je denarno sankcioniranje držav članic. V tej zvezi je najprej obravnavan zgodovinski aspekt tega instrumenta, osrednjega pomena pa je preučitev dveh sprememb, ki jih je na tem področju uvedla Lizbonska pogodba, ter problematika denarnih sankcij, ki lahko doletijo državo članico kršiteljico.
Keywords: kršitve prava EU, člen 260(2) PDEU, člen 260(3) PDEU, denarne sankcije zoper države članice zaradi kršitev prava EU.
Published: 06.02.2014; Views: 1345; Downloads: 175
.pdf Full text (764,83 KB)

3.
DRŽAVNE POMOČI: NOVI AKTI EVROPSKE KOMISIJE NA PODROČJU JAVNEGA FINANCIRANJA STORITEV SPLOŠNEGA GOSPODARSKEGA POMENA
Igor Banič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu si pogledamo nadnacionalni koncept storitve splošnega gospodarskega pomena, saj predstavlja v konkurenčnem pravu v zadnjih desetletjih eno najbolj burnih debat glede svoje definicije in umestitve v pravne rede posameznih držav članic EU, ki zaradi različnega razumevanja vloge države različno razumejo pojme, kot sta javna služba in javni interes. Znotraj diplomskega dela se v okviru obravnavane tematike državnih pomoči osredotočimo na podjetja, ki na podlagi posebnega akta (ali aktov) javne oblasti opravljajo dejavnosti, ki jih države članice v skladu s svojo diskrecijsko pravico pojmujejo pod nadnacionalni koncept storitve splošnega gospodarskega pomena in razložimo, zakaj tem podjetjem države članice naklonijo nadomestilo za opravljanje teh dejavnosti. Prav način dodelitve nadomestila, njegova narava in njegova velikost (med drugim) lahko na notranjem trgu Evropske unije izkrivlja konkurenco in vpliva na trgovino med dvema ali več državami članicami EU. Zato v nalogi predstavimo novi paket štirih aktov Evropske Komisije, ki urejajo področje teh nadomestil za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena in povzamemo doprinos le-teh, pred tem se dotaknemo še državnih pomoči v smislu prvega odstavka 107. člena PDEU in izpostavimo izjeme, med njimi (za obravnavano tematiko diplomskega dela) najpomembnejšo izjemo iz drugega odstavka 106. člena PDEU.
Keywords: Državna pomoč, storitve splošnega gospodarskega pomena, pravni akti Evropske Komisije, test Altmark Trans, 106/2 PDEU
Published: 12.07.2012; Views: 1715; Downloads: 456
.pdf Full text (333,70 KB)

4.
DOLŽNOST POSTAVITI VPRAŠANJE ZA PREDHODNO ODLOČANJE SODIŠČU EU
Mateja Veingerl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Sodišče EU je na predlog nacionalnih sodišč pristojno za predhodno odločanje glede razlage Pogodb, ter glede veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij EU. Postopek predhodnega odločanja je mehanizem dialoga med nacionalnimi sodišči in Sodiščem EU. Po splošnem pravilu imajo nacionalna sodišča pravico, da predlagajo predhodno odločanje. Vendar, če se vprašanje EU postavi pred nacionalnim sodiščem, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, potem je slednje dolžno predložiti zadevo Sodišču EU. Poleg tega, če se pred nacionalnim sodiščem postavi vprašanje glede veljavnosti prava EU, se dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje v skladu z doktrino Foto-Frost razširi tudi na nižja sodišča. Obstajajo določeni razlogi, ko nacionalno sodišče, zoper odločitve katerega po nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, ni vselej dolžno vložiti predlog za predhodno odločanje Sodišču EU. To je Sodišče EU odločilo v zadevi CILFIT. Če nacionalno sodišče opusti svojo dolžnost postaviti vprašanje za predhodno odločanje Sodišču EU, so možne različne posledice: Komisija lahko vloži tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti v skladu s členom 258 PDEU; država članica je lahko odgovorna za plačilo škode, ki je nastala posameznikom; posameznik lahko vloži ustavno pritožbo zaradi kršitve pravice do zakonitega sodnika; in država članica je lahko odgovorna za kršitev Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Slovenija je do konca novembra 2013 vložila pet predlogov za predhodno odločanje. Slovenska sodišča so v preteklosti bila velikokrat deležna kritike, da niso aktivna pri vlaganju predlogov za predhodno odločanje. Še več, slovenska sodišča so bila pravzaprav zadnja, ki so postavila vprašanje za predhodno odločanje. Torej, ali slovenska sodišča res negativno odstopajo od sodišč drugih držav članic pri postavljanju vprašanj za predhodno odločanje? Izmed vseh faktorjev presoje, ki lahko vplivajo na število postavljenih vprašanj za predhodno odločanje, je treba izpostaviti število prebivalcev posamezne države članice: večje število prebivalcev, pomeni večje število sodnih sporov in več potencialnih zadev, ki vsebujejo pravo EU. Vendar, četudi uporabimo slednji faktor pri primerjavi števila predlogov posameznih držav članic, so rezultati še vedno nesklepčni.
Keywords: postopek predhodnega odločanja, dolžnost predložiti vprašanje, sodišča v smislu člena 267(3) PDEU, pravno sredstvo, izjeme od dolžnosti, doktrina Foto-Frost, posledice neupoštevanja dolžnosti, število predlogov
Published: 06.02.2014; Views: 4308; Downloads: 844
.pdf Full text (706,37 KB)

5.
Analiza celovitosti sistema sodnega varstva Sodišč EU
Katja Rojko, 2014, master's thesis

Abstract: Zasnovani sistem varstva pravic prava EU je, kljub velikim spremembam na gospodarsko ekonomskem področju in tudi na socialnem področju, saj se je družba in posameznikov položaj v njej v tem času zelo spremenil, dolga leta deloval brezhibno. Odrekanje pravnega varstva oziroma pomanjkanje učinkovitega pravnega sredstva kot pomanjkljivost sistema ni bilo zaznano vse do zadeve Jégo-Quéré. Po opravljeni analizi pravnih sredstev, ki so v okvirih varstva pravic v zasebnem interesu, javnem interesu in v okviru ustavnega varstva pravic na voljo posamezniku, je zaključiti, da je za posameznika daleč najprimernejše varstvo pravic v zasebnem interesu. Direktna ničnostna tožba na podlagi četrtega odstavka 263. člena Pogodbe o delovanju EU pa je tisti institut varstva pravic EU, ki je za posameznika, če le izpolnjuje stroge legitimacijske pogoje, ki so po spremembi z Lizbonsko pogodbo upoštevaje interpretacijo pojma predpis, ki jo je Sodišče EU poudarilo v zadevi C-583/11 P, postali za posameznika, ki želi izpodbijani splošne akte, z izjemo zakonodajnih aktov, manj strogi, daleč najprimernejši. Kljub vsem možnostim varstva pravic, ki so posamezniku neposredno ali posredno na voljo, da bi lahko učinkovito zavaroval svoje pravic, ki izvirajo iz prava EU, se postavlja vprašanje ali se lahko vseeno znajde v situaciji, ko mu ustrezno oziroma učinkovito varstvo pravic (po načelu effet utile) ni zagotovljeno? Odgovor je pritrdilen. Varstvo pravic posameznika preko Sodišča EU je kljub namenu spremembe četrtega odstavka 263. člena PDEU, da se posameznikom omogoči, da pod manj strogimi pogoji vložijo ničnostno tožbo zoper predpise, omejeno in ni opaziti interesa, ne s strani Sodišča EU, kot tudi ne s strani držav članic (sodeč po Lizbonski pogodbi), da bi v prihodnje prišlo do širitve tega obsega na tak način, da bi posameznikom v okviru pojma predpis bila dana možnost izpodbijanja splošnih zakonodajnih aktov. Naloga je sestavljena iz treh poglavij. Prvo poglavje predstavlja kratek uvod v sisteme varstva pravic. V drugem poglavju sledi opis značilnosti posameznega sistem varstva pravic, s pregledom bistvenih lastnosti pravnih sredstev, znotraj vsakega izmed sistemov varstva pravic. Tretje poglavje je jedro magistrske naloge. V njem so najprej predstavljene možnosti, kako lahko posameznik zaščiti svoje pravice, ali se lahko odloči za uveljavljanje varstva pravic le znotraj enega sistema varstva pravic, na primer zasebnopravnega, ali pa lahko hkrati uporabi tudi pravna sredstva, ki mu jih nudi sistem javnega varstva pravic. Sledi analiza podobnosti in razlik ter medsebojne povezanosti posameznih pravnih sredstev, ki daje podlago za pregled prednosti in slabosti za posameznika, pri uveljavljanju varstva pravic. Magistrska naloga doseže svoj vrh pri presoji, ali je posamezniku, glede na novo ureditev po Lizbonski pogodbi in kljub pomanjkljivostim sistema varstva pravic, zagotovljeno učinkovito varstvo pravic prava EU. Temu pa sledijo še sklepne misli.
Keywords: Pravo EU, načelo primarnosti, načelo neposrednega učinka, sistem varstva pravic prava EU, varstvo pravic v zasebnem interesu, varstvo v javnem interesu, ustavno varstvo pravic, značilnosti posameznega sistem varstva pravic, pravna sredstva znotraj vsakega izmed sistemov varstva pravic, prednosti in slabosti za posameznika, učinkovito varstvo pravic prava EU, Lizbonska pogodba, direktna ničnostna tožba na podlagi četrtega odstavka 263. člena PDEU, strogi pogoji legitimacije pomanjkljivostim sistema
Published: 28.05.2014; Views: 2392; Downloads: 847
.pdf Full text (1,55 MB)

6.
DRŽAVNA POMOČ V SMISLU ČLENA 107(1) PDEU IN PRESOJA DOKAPITALIZACIJ DRUŽBE ELAN Z VIDIKA PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Maja Hertiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo zajema le del obširnega in kompleksnega vprašanja državnih pomoči. Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela. Prvi del je zasnovan teoretično in zajema relevantne pravne vire državnih pomoči, nadalje so opisani kriteriji državnih pomoči na podlagi katerih lahko ugotovimo, kateri ukrepi sploh pomenijo državno pomoč v smislu 1. odst. 107. člena PDEU. Načeloma so vse državne pomoči prepovedane, seveda pa obstajajo ozko opredeljene izjeme, ki so na kratko opisane kot zadnje. V prvem delu spoznamo koncept državnih pomoči in pravila, ki jih urejajo, na podlagi katerih lahko v drugem delu diplomske naloge, ki zajema praktični vidik državnih pomoči, podamo kritično oceno katera pravila so bila kršena v primeru dveh izvedenih ukrepov pomoči slovenskemu podjetju Elan. V drugem delu najprej predstavimo ukrepa, ki sta predmet razprave, nato se vprašamo ali ta ukrepa sploh pomenita državno pomoč v smislu 1. odst. 107. čl. PDEU, v primeru, da je odgovor pritrdilen se vprašamo ali je ta državna pomoč združljiva ali ni združljiva z notranjim trgom, oziroma ali jo lahko opredelimo kot eno izmed izjem državnih pomoči. Na koncu še opišemo procesna dejanja, ki so sledila oceni Evropske komisije, vse do sedaj še ne izterjane državne pomoči. Diplomsko delo zaključimo s sklepno mislijo.
Keywords: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; dokapitalizacija; podjetje Elan; država članica; načelna prepoved državnih pomoči; izjeme državnih pomoči; nedovoljena pomoč; nezakonita pomoč.
Published: 08.05.2014; Views: 2294; Downloads: 422
.pdf Full text (801,10 KB)

7.
IZBRANI PROBLEMI OBRAVNAVE POVEZANIH OSEB PRI IZVAJANJU PRAVIL EU O DRŽAVNIH POMOČEH
Melita Šegovc, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Evropska unija vodi konkurenčno politiko in z ukrepi, ki jih izvaja, vpliva na gospodarsko rast in globalno konkurenčnost. Pomemben element konkurenčne politike EU so tudi državne pomoči, s katerimi države članice posegajo v delovanje trga ter s tem (lahko) izkrivljajo konkurenco. Državne pomoči so izdatki in zmanjšani prejemki države oziroma občine, ki pomenijo korist za prejemnika pomoči in mu tako zagotavljajo prednost pred konkurenti in so namenjeni za financiranje in sofinanciranje programov v institucionalnih enotah, ki se ukvarjajo s tržno proizvodnjo blaga in storitev z namenom zagotavljanja določene konkurenčne prednosti, kot to opredeljuje 107. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo je tudi pri nas tematika državnih pomoči postala aktualna. Le-te lahko v posameznih primerih delujejo kot strup ali zdravilo. Suverenost držav pa je na področju državnih pomoči močno omejena, saj morajo biti državne pomoči, ki izpolnjujejo pogoje, predpisane v Pogodbi o delovanju Evropske unije, načeloma (razen če so izpolnjeni pogoji za to, da priglasitev izjemoma ni potrebna) priglašene Evropski komisiji. Diplomska naloga zajema zgolj del kompleksne problematike državnih pomoči. Posvetila sem se izbranim vprašanjem povezanih oseb v luči problematike državnih pomoči. Ta problematika na ravni evropske zakonodaje ni celovito urejena in predstavlja odprto področje, ki je dovzetno za razprave pravnih strokovnjakov. Tudi praksa Komisije in Sodišča Evropske unije v zvezi s problematiko povezanih oseb se po eni strani zdi nekonsistentna in s tem slabi pravno varnost, po drugi strani pa se postavlja vprašanje, ali so različne odločitve Komisije in Sodišča natančno domišljena poteza. Poleg presoje dodeljene pomoči povezanim osebam dodatno odprto vprašanje predstavlja tudi vračilo protipravne pomoči, kadar je le-ta dodeljena povezani osebi ali družbi, ki je del takšne gospodarske skupine.
Keywords: državna pomoč, člen 107 PDEU, povezane osebe, vračilo protipravne pomoči
Published: 24.09.2014; Views: 949; Downloads: 135
.pdf Full text (745,05 KB)

8.
PRAVNI VIDIKI EVROPSKEGA MEHANIZMA STABILNOSTI
Mitja Lojen, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je predstaviti Evropski mehanizem stabilnosti in preučiti sodbi BVerG 1390/12 z dne 12.9.2012 in sodbo Sodišča Evropske unije, št. Rs.C-370/12 (Pringle), z dne 27.11.2012. V sklopu političnih rešitev, katerih namen je bil prebroditi dolžniško krizo v EU, je Evropski svet sprejel Sklep 2011/199, ki je predvideval spremembo PDEU. Sprememba je izrecno dovoljevala vzpostavitev mehanizma kot je EMS. Zaradi zanimivih pravnih vprašanj glede postopka in vsebine je podlaga EMS dvomljiva. Dejstvo je, da so bili sodniki pod pritiskom političnega konsenza v institucijah EU. Ob morebitni zavrnitvi spremembe ali skladnosti EMS s pravom EU bi se kriza poglobila. V sodbah zaradi tega sledimo niti argumentov, ki dajejo vtis, da so prikrojeni. Podrobno se spopadem s spornimi določbami PDEU in PEMS. Razložim argumentacijo in predstavim poglede strokovnjakov. Glavno vprašanje sodbe Pringle je razlaga člena 125 PDEU, ki govori o prepovedi pomoči. V sodbi nemškega sodišča je v ospredju proračunska odgovornost Bundestaga in nevarnost izgube suverenosti zaradi potencialno visokih denarnih obveznosti, ki bi lahko izhajale iz članstva Nemčije v EMS.
Keywords: Evropski mehanizem stabilnosti, EMS, Pringle, Nemško ustavno sodišče, pomoč EU, Pogodba o EMS, PDEU, 136 PDEU, sprememba PDEU, Evropski svet
Published: 02.12.2014; Views: 601; Downloads: 108
.pdf Full text (659,17 KB)

9.
DRŽAVNA POMOČ V OBLIKI DAVČNIH UKREPOV
Alen Kurtiš, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Središče diplomskega dela predstavljajo vprašanja o državnih pomoči, ki so zelo kompleksna. V prvem delu je predstavljena splošna problematika državnih pomoči in kriteriji, ki določajo kdaj gre za državno pomoč v smislu 107(1) člena PDEU. Na koncu prvega dela so opisani še izjemni primeri, ki dovoljujejo državno pomoč, kljub temu, da je v večini primerov le ta nedovoljena. V drugem delu, pa je natančneje predstavljena ena izmed oblik državnih pomoči, to so davčni ukrepi. Opisani so kriteriji za določitev davčnih ukrepov kot državne pomoči, ter glavne problematike posameznih kriterijev. Vse skupaj je podkrepljeno s sodno prakso Sodišča Evropske Unije in mnenji Evropske komisije. Tudi tukaj so predstavljene izjeme, ki dovoljujejo državno pomoč v obliki davčnih ukrepov, kljub temu, da so po večini na ravni Evropske unije nezdružljive z notranjim trgom. Na koncu pa je predstavljena aktualna problematike državnih pomoči v obliki davčnih ukrepov skozi vpliv finančne krize.
Keywords: Državne pomoči; člen 107. PDEU; Evropska komisija; Sodišče Evropske unije; davčni ukrepi; selektivni davčni ukrepi; utemeljitev splošne sheme davčnega sistema.
Published: 02.12.2014; Views: 779; Downloads: 162
.pdf Full text (586,95 KB)

10.
NOVEJŠA SODNA PRAKSA DOPUSTNOSTI NIČNOSTNIH TOŽB PO PDEU
Anja Zorec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Tožba za razveljavitev določenega akta EU (ničnostna tožba) predstavlja osrednjo tožbo zoper institucije EU; hkrati je tudi kompleksna in predmet pravnih diskusij že desetletja. Med drugim je znana po svoji nedostopnosti posameznikom. Daleč najbolj sporni pogoj za procesno upravičenje (aktivno legitimacijo oz. locus standi) posameznikov je test za posamično nanašanje. Razvit je bil v zadevi Plaumann v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja in se je nadaljeval vse do današnjih dni pri presoji dopustnosti. Striktna razlaga Sodišča EU določenih pojmov iz četrtega odstavka člena 263 PDEU in omejitve, ki jih nalaga PDEU glede možnosti izpodbijanja aktov EU s strani posameznikov, so pogosto kritizirane kot v nasprotju z načelom učinkovitega sodnega varstva in posledično v mnogih primerih vodijo do odrekanja sodnega varstva posameznikom. V kasnejših letih se je izoblikovala bogata, a neenotna sodna praksa glede dopustnosti ničnostne tožbe. Kljub omiljenemu problemu razlikovanja med odločbo in uredbo v zadevi Codorníu, bi tožeča stranka še vedno morala dokazati individualno nanašanje po načelu formule Plaumann. Niti kasnejši primeri poskusov razširitve kroga posameznikov, ki lahko vložijo ničnostno tožbo - najbolj odmevna sta bila Unión de Pequeños Agricultores in Jego-Quéré - niso prinesli milejših pogojev pri uveljavljanju aktivne legitimacije. Pred Lizbonsko pogodbo so fizične in pravne osebe morale dokazati neposredno in posamično nanašanje za izpodbijanje aktov EU, ki niso bili naslovljeni na njih. Kot rezultat je Lizbonska pogodba revidirala člen, ki se nanaša na procesno upravičenje individualnih strank, ostale določbe člena pa so nove. Vseeno pa problem neenotne razlage pojmov še vedno ostaja. Posredna možnost za posameznike je postopek predhodnega odločanja, vprašanje pa je, ali je to res zadostna alternativa za izpodbijanje veljavnosti aktov EU. Ker trenutno ni možno najti optimalne rešitve za večjo dostopnost Sodišča EU za posameznike, situacija kar kliče po spremembah. EU namreč zavezujejo druge pogodbe, ki jim je skupno načelo učinkovitega sodnega varstva.
Keywords: ničnostna tožba, sodna praksa, aktivna legitimacija, posamezniki in EU, Sodišče EU, člen 263 PDEU, učinkovito sodno varstvo
Published: 02.12.2014; Views: 1743; Downloads: 369
.pdf Full text (798,58 KB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica