1. Implementacija poplavne direktive Evropske unije v Republiki Sloveniji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloNik Zupančič, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili Evropsko poplavno direktivo, ki sta jo leta 2007 sprejela Evropski parlament in Svet Evropske unije kot odgovor na problematiko, ki so jo povzročale poplave na evropskem kontinentu. Poplave se pojavljajo pogosteje v primerjavi z drugimi naravnimi in drugimi nesrečami, njene posledice pa za sabo puščajo ogromno materialno, ekonomsko ter drugo škodo. Evropska unija se zavzema za zagotavljanje boljšega življenja svojih prebivalcev in za čist in varen planet. V ta namen je v sklopu Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 sprejela 17 ciljev trajnostnega razvoja. Poplave lahko s svojimi posledicami močno ovirajo doseganje prej omenjenih ciljev. Evropska poplavna direktiva s svojimi predpisi, katere morajo države članice implementirati v svojo zakonodajo, zagotavlja večjo preventivno varnost pred poplavami in njihovimi posledicami ter si prizadeva te posledice v največji meri zmanjšati, da bi zagotovili najmanjšo ali v najboljšem primeru ničelno škodo ter s tem omogočili nemoteno doseganje ciljev trajnostnega razvoja Evropske unije.
Republika Slovenija je kot država članica Evropske unije zavezana k implementaciji Evropske poplavne direktive v svojo zakonodajo. Implementacija v večji meri poteka nemoteno, edini problem, ki ga navaja država, je pomanjkanje finančnih sredstev za izvedbo različnih ukrepov, ki si jih je država zadala v sklopu implementiranja Evropske poplavne direktive. V letu 2023 se je Republika Slovenija soočila s poplavami, ki so povzročile ogromno škodo. Pričakujemo lahko, da bo ta dogodek v določeni meri oviral nadaljnji napredek pri implementaciji Evropske poplavne direktive v Republiki Sloveniji. Pomembno je, da se zagotovijo zadostna sredstva, ki bodo pripomogla k lažjemu implementiranju Evropske poplavne direktive in s tem zmanjšanju škode, ki jo povzročajo poplave.
Keywords: poplave, poplavna direktiva, Evropska unija, Republika Slovenija, diplomske naloge
Published in DKUM: 28.08.2024; Views: 89; Downloads: 40
 Full text (640,47 KB) |
2. |
3. Med krono in evromAlbin Gradišnik, Vinko Gorenak, 2007, published professional conference contribution Keywords: denar, Slovenija, Avstro-Ogrska, Jugoslavija, Evropska unija, policija, varovanje
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 137; Downloads: 5
Full text (1,86 MB) |
4. |
5. Dostop do tajnih podatkov v zvezi NATO in EU ter v izbranih tujih zakonodajahJanez Žirovnik, 2005, published professional conference contribution Keywords: tajni podatki, varnostno preverjanje, NATO, Evropska unija, EU, Združene države Amerike, Slovenija, zakonodaja, mednarodni sporazumi
Published in DKUM: 21.03.2024; Views: 192; Downloads: 11
Full text (228,67 KB) |
6. Vpliv pandemije COVID-19 na mednarodni transport v Evropski uniji in Sloveniji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programaGabrijela Škrjanec, 2023, undergraduate thesis Abstract: Nenaden pojav bolezni covid-19 in razglasitev pandemije v letu 2020 je močno vplivalo na vse dejavnike gospodarstva, med njimi tudi na mednarodno izmenjavo blaga. To se je pomembno odražalo tudi v mednarodnem tovornem transportu v Sloveniji in drugih državah članicah Evropske unije (EU), kar smo raziskali v našem diplomskem delu. Zanimalo nas je, kako je mednarodni transport blaga potekal pred in kako med pandemijo covida-19. Izvedli smo raziskavo s pomočjo statističnih podatkov iz spletne platforme Eurostat, kjer smo želeli ugotoviti, za koliko in če sploh se je spremenil obseg blaga, transportiranega z mednarodnim transportom v Sloveniji in na ravni držav članic EU. Pri tem smo se osredotočili na cestni, železniški, zračni kot tudi na pomorski promet. Ugotovili smo, da pandemija ni imela samo negativnih učinkov, ampak tudi pozitivne učinke na obseg blaga, transportiranega z mednarodnim transportom, tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah članicah EU.
Keywords: mednarodni transport, covid-19, tovorni transport, Evropska unija, Slovenija
Published in DKUM: 14.02.2024; Views: 396; Downloads: 56
Full text (834,07 KB) |
7. Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EUAnja Sekirnik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021).
Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213).
Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021).
Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Keywords: pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 797; Downloads: 143
Full text (921,80 KB) |
8. Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EUArmin Odobašić, 2022, master's thesis Abstract: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže.
V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Keywords: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 843; Downloads: 181
Full text (1,80 MB) |
9. Trošarinski in carinski vidiki trgovanja med Združenim kraljestvom in Slovenijo po BrexituBarbara Kukovič, 2021, undergraduate thesis Abstract: V zadnjih nekaj letih je bilo precej govora o Brexitu. Z izstopom Združenega kraljestva iz EU je prišlo do mnogih sprememb, ki imajo pozitivne in negativne posledice na gospodarstvo in trgovanje v EU. V teoretičnem delu diplomskega dela smo proučili ter predstavili področje carin in trošarin v EU. Povzeli smo postopek izstopa Združenega kraljestva iz EU ter na kratko predstavili vsebino Sporazuma o izstopu Združenega kraljestva iz Evropske unije in Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Dogovor o prihodnjih medsebojnih odnosih med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo. V raziskavi diplomskega dela smo se omejili le na področje carin in trošarin. V empiričnem delu smo se osredotočili na carinski in trošarinski vidik trgovanja med prehodnim obdobjem in koncem prehodnega obdobje med Združenim Kraljestvom in Evropsko unijo. Raziskali smo tudi nastale spremembe na področju računovodenja ter trgovanja.
Keywords: carine, trošarine, Brexit, carinski postopki, Evropska unija, Slovenija.
Published in DKUM: 13.04.2022; Views: 876; Downloads: 106
Full text (1,29 MB) |
10. Zakonita uporaba finančnih sredstev evropske unije na primeru republike slovenijeAmila Skenderović, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskemu delu obravnavamo tematiko zakonite uporabe finančnih sredstev EU na primeru Republike Slovenije. V ta namen predstavljamo značilnosti in pomen finančnih sredstev EU na splošno. Opredelimo vrste sredstev, oblike financiranja, pomen proračuna EU, ter nadzor nad uporabo finančnih sredstev EU.
EU s lastnimi sredstvi financira proračun EU in sklade, ki izvajajo evropske politike. Regionalna evropska politika se izvaja v okviru treh skladov, in sicer Evropskega sklada za regionalni razvoj, Kohezijskega sklada ter Evropskim socialnim skladom, ki skupaj z Evropskim skladom za razvoj podeželja in Evropskim skladom za pomorstvo in ribištvo tvorijo Evropske strukturne in investicijske sklade.
Večji del sredstev regionalne politike je namenjen manj razvitim evropskim državam oz. regijam, da bi se zmanjšale gospodarske in socialne razlike v EU. Kot teoretičen del predstavimo tudi evropske banke, ter njihove značilnosti. V nadaljevanju diplomskega dela se osredotočamo na empiričen del tako, da predstavimo primere uspešnih projektov, katere je pomagala EU s svojimi sredstvi. V nadaljevanju je opredeljena zakonitost porabe sredstev EU. Z vstopom v EU Slovenija je dobila obveznost plačevanja nacionalnega prispevka v proračun EU. Po drugi strani, pa je dobila pravico do uporabe sredstev EU.
EU skozi svoje projekte in programe izboljšuje gospodarstvo regij v EU, ter na ta način zmanjšuje gospodarske razlike med regijami. Cilj evropskih projektov je, da podpirajo nova delovna mesta, inovacije, naložbe, izboljšujejo kakovost življenja evropskih državljanov in se borijo proti onesnaževanja okolja.
Keywords: Evropska Unija, Slovenija, proračun, regionalna politika, evropski projekti.
Published in DKUM: 26.10.2021; Views: 1006; Downloads: 76
Full text (959,97 KB) |
