1. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 21
 Full text (6,35 MB) |
2. Znanje študentov zdravstvene nege o srčnem popuščanju kot pomemben dejavnik učinkovite samooskrbe bolezniElvira Žižek, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Študentje zdravstvene nege se bodo kot bodoči izvajalci zdravstvene nege srečali s pacienti s srčnim popuščanjem ter imeli pri njihovem opolnomočenju pomembno vlogo. Namen zaključnega dela je ugotoviti znanje študentov tretjih letnikov prvostopenjskega študija zdravstvene nege o srčnem popuščanju.
Metode: V empiričnem delu zaključnega dela je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Raziskava je bila izvedena s pomočjo mednarodno uveljavljenega vprašalnika o srčnem popuščanju na vseh fakultetah za zdravstvene vede v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 194 študentov od skupno vpisanih 614 študentov tretjega letnika prvostopenjskega študija zdravstvene nege.
Rezultati: Znanje študentov o srčnem popuščanju je pomanjkljivo. Povprečje zbranih točk na vprašalniku je bilo 12,9 (od 20 možnih točk). Med vsebinskimi področji bi bilo pri študentih potrebno okrepiti znanje o pravilni prehrani, prepoznavanju znakov in simptomov srčnega popuščanja ter jemanju zdravil. Ne obstajajo statistično pomembne razlike v znanju študentov o srčnem popuščanju med fakultetami in glede na izbrano obliko študija.
Razprava in sklep: Izvajalci zdravstvene nege imajo pri zdravljenju pacientov s srčnim popuščanjem ključno zdravstvenovzgojno vlogo, zato morajo imeti določeno znanje in sposobnosti. To lahko pridobijo že v času dodiplomskega izobraževanja in z rednim usposabljanjem na področju zdravstvene nege pacienta z boleznimi srca in žilja.
Keywords: srčno popuščanje, znanje študentov, zdravstvena vzgoja, samooskrba bolezni
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 143; Downloads: 32
Full text (920,61 KB) |
3. |
4. |
5. Znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikomTjaša Meolic, 2024, master's thesis Abstract: Uvod: Kisik je zdravilo, ki rešuje življenja. Pomembno je, da terapevtsko dovajanje kisika pacientu izvajajo pristojni zdravstveni delavci, ki imajo za to ustrezne zahtevane kompetence, znanje in spretnosti. Namen raziskave je bil ugotoviti, kakšno je znanje, odnos in praksa medicinskih sester pri zdravljenju s kisikom ter, kateri so s tem povezani dejavniki.
Metode: Raziskava je bila izvedena v mesecu juniju/juliju 2023 v eni od javnih splošnih bolnišnic v severovzhodni Sloveniji. V raziskavi smo uporabili priložnostni vzorec, v katerem je sodelovalo 128 medicinskih sester (srednjih in diplomiranih). Med zaposlene smo razdelili anketne vprašalnike s štirimi sklopi zaprtih vprašanj, ki so bila vezana na znanje, odnos in prakso medicinskih sester glede terapije s kisikom. Pridobljene podatke iz anket smo analizirali s pomočjo dveh računalniških programov Microsoft Excel in SPSS za Windows 26.0. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji.
Rezultati: Od skupno 128 sodelujočih je v raziskavi sodelovalo 71,1 % (f = 91) žensk in 28,9 % (f = 37) moških, od tega je bilo 53, 1 % (f = 68) diplomiranih medicinskih sester in 46,9 % (f = 60) srednjih medicinskih sester. Raziskava je pokazala, da ima 74,2 % anketiranih dobro raven znanja, 85,2 % anketiranih pozitiven odnos in 63,3 % anketiranih dobro raven prakse terapije s kisikom.
Razprava in zaključek: Medicinske sestre imajo pri aplikaciji kisika zelo pomembno aktivno vlogo, zato morajo imeti pri svojem delu dobro znanje, pozitiven odnos do dela in spretnost. Priporočljivo je spodbujanje znanja in prakse z rednim usposabljanjem in z delavnicami ob delu.
Keywords: kisikova terapija, oksigenacija, kisik, znanje, odnos, praksa
Published in DKUM: 22.02.2024; Views: 376; Downloads: 47
Full text (1,92 MB) |
6. Potrebna znanja in izkušnje revizorja ter njihov razvojVida Korun, 2024, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je bil identificirati in analizirati potrebna znanja ter izkušnje, ki jih revizor potrebuje pri svojem delu na področju revizije računovodskih izkazov in jih bo predvidoma potreboval v prihodnje. Zastavili smo si dva cilja. Prvi cilj diplomskega dela je bil predstaviti znanja in izkušnje (prakso), ki so potrebna za delo revizorja pri reviziji računovodskih izkazov dandanes in v prihodnje. Drugi cilj pa je bil predstaviti možne načine pri pridobivanju znanj in izkušenj za delo revizorja oziroma njihovem razvoju.
Potrebna znanja za revizorja so poznavanje pravil revidiranja, pravnih podlag za revidiranje računovodskih izkazov, temeljnih pravnih ureditev gospodarskih družb v Sloveniji, temeljnih načel in veljavne ureditve delovnega prava ter prava socialne varnosti v Sloveniji. Poleg tega mora revizor imeti tudi temeljna znanja o civilnem materialnem pravu ter o temeljnih pravilih računovodenja. Obstajata dva modela kariernih poti za revizorje, ki nakazujeta, koliko let izkušenj naj bi imel revizor pred napredovanjem na naslednjo stopnjo kariere. Ključne kompetence, ki jih morajo imeti revizorji za uspešno opravljanje svojih nalog, vključujejo strategijo, upravljanje odnosov, strokovnost in etiko, spremljanje in nadzor, skrbnost in natančnost, komunikacijske veščine, finančno in poslovodno računovodstvo, davčno svetovanje, poslovno svetovanje in digitalna spoznanja. V velikih revizijskih podjetjih, kot so "Big Four", je karierna pot lahko drugačna kot v manjših revizijskih podjetjih. V prihodnosti pa bo v ospredju razvoja na področju revizije informacijska tehnologija in uporaba orodij za podatkovno analitiko, vizualizacijo in analitičnih orodij za velike količine podatkov. Revizorji bodo morali biti sposobni prepoznati in uporabiti nove tehnologije za izboljšanje kakovosti revizije, upravljati oblačne storitve ter izvajati dodatne ročne testne postopke. Znanje o umetni inteligenci bo prav tako ključno, kot poznavanje podatkovne analitike, strojnega učenja in analize velikih količin podatkov. Revizorji bodo morali biti etični in sposobni reševati etične dileme ter se prilagajati novim tehnologijam in spremembam. Revizorji se morajo tudi izobraževati o obravnavi prevar, pri čemer morajo biti sposobni uporabljati orodja, ki jim omogočajo prepoznavanje nenavadnih transakcij in vzorcev transakcij, ki bi lahko kazali na pomembno prevaro.
Omejitev pri pisanju diplomskega dela je bila ta, da smo se omejili na področje revizije računovodskih izkazov oziroma zunanjo revizijo.
Keywords: revizija, revizor, zunanja revizija, znanje, izkušnje, razvoj
Published in DKUM: 16.02.2024; Views: 367; Downloads: 80
Full text (1,33 MB) |
7. Seznanjenost študentov zdravstvene nege s smernicami zdravega prehranjevanja in upoštevanje teh smernic v njihovi prehraniTjaša Šuligoj, 2023, master's thesis Abstract: Uvod: Zdravo prehranjevanje je ključnega pomena, saj zagotavlja potrebne hranilne snovi za pravilno delovanje telesa. Z uravnoteženo prehrano študenti vzdržujejo zdravo telesno težo, krepijo imunski sistem in zmanjšajo tveganje za nastanek kroničnih bolezni. Zdrava prehrana spodbuja tudi dobro duševno zdravje ter kognitivne funkcije in s tem izboljša sposobnost učinkovitega učenja.
Metode: Uporabili smo kvantitativno in opisno metodo dela. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 193 študentov dodiplomskega študija na eni izmed zdravstvenih fakultet iz severovzhodne Slovenije. Rezultate smo statistično obdelali in jih analizirali ter prikazali v obliki tabel in grafov v programu Excel.
Rezultati: Ugotovili smo, da študenti zdravstvene nege dobro poznajo smernice zdrave prehrane. Rezultati so pokazali, da anketirani najbolje poznajo priporočila o dnevnem vnosu tekočine, maščob, nasičenih maščobnih kislin, ogljikovih hidratov in soli. 73,1 % študentov zaužije tri do pet obrokov dnevno in 73,6 % si jedi pri mizi ne dosoljuje. Ugotovili smo tudi, da poznavanje priporočene količine dnevno zaužite soli ne vpliva na to, da si študenti hrane ne dosoljujejo pri mizi (p = 0,396).
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da študenti najbolje poznajo priporočen dnevni vnos tekočine, nasičenih maščobnih kislin in maščob. Ugotovili smo tudi, da ne obstaja povezava med poznavanjem pravilnega dnevnega vnosa soli in dosoljevanjem jedi pri mizi. Večina študentov si hrane pri mizi ne dosoljuje.
Keywords: zdrava prehrana, študenti, znanje, smernice zdravega prehranjevanja
Published in DKUM: 06.12.2023; Views: 320; Downloads: 51
Full text (861,36 KB) |
8. Potrebne kompetence v računovodstvuSara Fišinger, 2023, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo s pomočjo raziskave domačih in tujih virov ter literature preučili današnje potrebne kompetence računovodij in pričakovane potrebne kompetence računovodij v prihodnosti, torej katere kompetence so potrebne, da lahko računovodski strokovnjak (računovodja) uspešno opravlja svoje delo danes in v prihodnosti. Namen diplomskega dela je bil predstaviti potrebne kompetence računovodij danes in pričakovane kompetence v prihodnosti, ki so po mnenju različnih avtorjev pomembne za opravljanje zahtevanih nalog računovodij. V delu smo najprej predstavili, kaj so kompetence in njihove sestavine, podali smo tudi delitev kompetenc (po ravneh, dimenzijah in opaznosti). V nadaljevanju dela smo se osredotočili na mehke in trde veščine oziroma kompetence računovodij, ki so v različnih raziskavah avtorjev največkrat omenjene kot zaželene in nujno potrebne kompetence za računovodskega strokovnjaka. Trde kompetence računovodij so naslednje: analitične sposobnosti, tehnična usposobljenost in finačno-računovodske veščine. Mehke kompetence računovodij pa so: strateško razmišljanje, kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, timsko delo, upravljanje časa in natančnost, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in etično ravnanje. Med mehke in trde veščine uvrščamo poslovno žilico in raziskovalne sposobnosti.V delu smo nato tudi na kratko omenili izobraževanje na področju računovodstva. Pomembno je, katere so prihodnje pričakovane trde in mehke kompetence računovodij. Pričakovani prihodnji trdi kompetenci računovodij sta naslednji: analitične sposobnosti in tehnična usposobljenost. Pričakovane prihodnje mehke kompetence računovodij pa so: kritično razmišljanje, komunikacijske sposobnosti, reševanje problemov in ustvarjalnost, vodstvene sposobnosti in prilagodljivost. Gre za kompetence, ki so v prihodnje zaželene, da jih ima računovodja, da bo lahko lažje in uspešneje deloval v hitro spreminjajočem se poslovnem okolju. Na podlagi raziskave smo naredili primerjavo med že obstoječimi kompetencami računovodij in pričakovanji glede kompetenc za računovodje v prihodnje. Ugotovili smo, da večjih, bistvenih razlik ni. Kompetence, ki so že dandanes pomembne za računovodske strokovnjake, bodo pomembne tudi v prihodnje. Večje spremembe lahko pričakujemo na področju tehnologije, avtomatizacije in umetne inteligence. Tehnologija se še dalje vedno bolj nadgrajuje in spreminja, kar pomeni, da bodo morali računovodski strokovnjaki še bolje razviti svoje tehnične kompetence, da bodo lahko sledili spremembam, ki se bodo pojavile na tem področju.
Keywords: Računovodstvo, poklicni računovodje, spretnosti, znanje, kompetence.
Published in DKUM: 27.10.2023; Views: 624; Downloads: 79
Full text (1,10 MB) |
9. Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji : magistrsko deloNina Frangež, 2023, master's thesis Abstract: Magistrsko delo z naslovom Spoznavanje gasilstva v PGD Podova skozi izvedbo naravoslovnih dni na razredni stopnji je sestavljeno iz treh delov, teoretičnega, praktičnega in empiričnega.
Teoretični del smo razdelili na pedagoško-didaktični sklop, v katerem predstavimo predmet spoznavanje okolja, dni dejavnosti in naredimo pregled ciljev iz učnih načrtov, sklop gasilstvo, v katerem opredelimo gasilstvo, gasilce, delo z gasilsko mladino in predstavimo PGD Podova ter geografski sklop, v katerem predstavimo občino Rače - Fram in Osnovno šolo Rače.
V praktičnem delu smo izvedli naravoslovni dan z učenci 3. razreda Osnovne šole Rače. Le-ti so spoznavali gasilstvo v PGD Podova. Njihovo predznanje o gasilstvu in znanje po naravoslovnem dnevu smo preverili s testom.
V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave o sodelovanju Osnovne šole Rače in Osnovne šole Fram s prostovoljnimi gasilskimi društvi v občini. Raziskava je bila narejena na vzorcu 123 učencev omenjenih osnovnih šol. Ugotavljamo, da obe osnovni šoli s prostovoljnimi gasilskimi društvi sodelujeta. Osnovna šola Fram izvaja tudi naravoslovne dni na katerih sodelujejo gasilci. Rezultati izvedenega testiranja znanja otrok, ki smo ga izvedli pred in po naravoslovnem dnevu, pokažejo velik napredek v znanju učencev o gasilstvu.
Keywords: naravoslovni dan, razredna stopnja, prostovoljno gasilsko društvo, znanje otrok
Published in DKUM: 26.10.2023; Views: 466; Downloads: 153
Full text (3,98 MB) |
10. Analiza spreminjanja vloge vodilnih menedžerjev informatike v podjetjihDejan Pecko, Samo Bobek, Simona Sternad Zabukovšek, 2014, review article Abstract: Sodobno poslovanje od vodilnih menedžerjev (direktorjev) informatike zahteva vse več poslovnih znanj in idej o tem, kako z informacijskimi rešitvami podjetjem pomagati do boljšega in učinkovitega poslovanja. Informacijska tehnologija ni več zgolj podporna funkcija, temveč lahko samostojno ali v navezi z drugimi poslovnimi procesi v podjetju ustvarja vrednost. Sodobni direktor informatike mora razumeti, kje in kako lahko informatika pripomore k izboljšanju poslovanja podjetja ter na kakšen način jo vključiti v doseganje strateških ciljev podjetja. V članku analiziramo razumevanje fenomena direktorja informatike (angl. chief information officer - CIO) in napovedanih sprememb.
Keywords: infornatika, upravljanje, odgovornost, znanje, manager, podjetje
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 249; Downloads: 0 |
