Search the digital library catalog

Abstract: Namen diplomske naloge je bil raziskati implementacijo in uporabo generativnih modelov, predvsem modelov generative pre-trained transformer (GPT), v poslovnem okolju podjetja X in razumeti njihov vpliv na poslovne procese. S poudarkom na varnosti in produktivnosti smo preučili prednosti in izzive integracije teh tehnologij ter opredelili ključne ugotovitve, ki vključujejo izboljšano učinkovitost, inovativnost, kakovost storitev in varnost podatkov. Uporabljene metode vključujejo študijo primera, intervju z vodjo projekta, analizo podatkov in pregled literature. Glavni zaključki vključujejo poudarek na potrebi po implementaciji varnostnih protokolov, upoštevanju etičnih vidikov in implementaciji najboljših praks pri implementaciji generativnih modelov. Priporočila vključujejo uporabo robustnih varnostnih mehanizmov, optimizacijo poslovnih procesov in nadaljnje raziskovanje možnosti uporabe generativnih modelov v poslovnem okolju.
Keywords: generativni modeli, GPT, poslovno okolje, varnost, produktivnost
Published in DKUM: 03.10.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,04 MB)

Abstract: Urejeno delovno okolje ima ključno vlogo pri zagotavljanju zdravja in zadovoljstva zaposlenih. Delavec, ki v svojem delovnem okolju ne doživlja pretiranih pritiskov in ima ustrezne delovne pogoje, ima boljše možnosti za ohranjanje svojega psihofizičnega zdravja ter razvoj svojih delovnih sposobnosti. S tem se dviguje produktivnost in kakovost opravljenega dela, kar koristi tako posamezniku kot tudi celotni organizaciji. Hkrati pa se delavec, ki nima urejenega delovnega okolja in pogojev, lahko sooča z različnimi negativnimi posledicami, kot so povečan stres, izgorelost ter slabši delovni rezultati. V zaključnem delu smo se osredotočili na problem delovne preobremenjenosti paznikov v Sloveniji. Glavni cilj dela je bil analizirati delovno obremenitev v zaporskem okolju in ugotoviti, kakšne posledice to povzroča paznikom. Uporabljene metode zaključnega dela obsegajo pregled tako tuje kot tudi domače literature, ki se nanaša na temo izgorelosti, stresa in preobremenjenosti z delom ter na delo v zaporskem okolju. Poleg tega smo izvedli tudi kvalitativno študijo, v kateri smo s pazniki iz ZPKZ Ljubljana izvedli polstrukturirane intervjuje. Analiza odgovorov respondentov je pokazala, da pazniki v ZPKZ Ljubljana pogosto doživljajo visoko stopnjo stresa in izgorelosti zaradi preobremenjenosti z delom in neustreznega delovnega okolja. Izpostavili so tudi nekatere specifične dejavnike, kot so kadrovski manko, tujci in več birokracije, ki so se v zadnjih letih pojavili kot dodatni vir stresa in obremenitve. Vse to je ustvarilo delovno okolje, v katerem so zaporski delavci nezadovoljni in preobremenjeni.
Keywords: pravosodni policisti, pazniki, zaporsko okolje, preobremenjenost, stres, izgorelost, diplomske naloge
Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 31
Full text (1,05 MB)

Abstract: Mučenje živali je le eno od mnogih nezakonitih dejanj, ki se ga danes mnogi še vedno poslužujejo in je prisotno tako v urbanih kot ruralnih območjih. Velik problem pri mučenju živali je, da živali same niso zmožne podati prijave. Zaradi nezmožnosti neposredne komunikacije je njihovo trpljenje velikokrat spregledano in nerazumljeno. Odkrivanje tovrstnih kaznivih dejanj se z leti izboljšuje, a so zaradi skope zakonodaje še vedno in redko ustrezno sankcionirana. Namen pričujočega diplomskega dela je predstaviti problematiko mučenja živali in proučiti, ali obstajajo razlike mučenja živali med mestnim in podeželskim okoljem. V teoretičnem delu smo opisali pravno ureditev na področju varovanja živali v Sloveniji, ki bi se morala poostriti, saj so živali še vedno obravnavane kot naša lastnina. Opisali smo tudi najpogostejše oblike mučenja domačih in rejnih živali, psihološko ozadje mučenja živali in društva, ki se v okviru svojih pristojnosti zavzemajo za zaustavitev tovrstnih kaznivih dejanj. V empiričnem delu smo opravili intervju z veterinarskim strokovnjakom, ki se z oblikami mučenja živali srečuje že več kot trideset let. V ospredje smo postavili njegove izkušnje in pogled na problematiko. Ugotovili smo, da so moški, starejši od štirideset let, najpogostejši mučitelji živali. Izvedeli smo tudi, da mučenje prevladuje v ruralnem okolju, kar pa ne pomeni, da v urbanem okolju ni prisotno. K boljšemu ukrepanju bi lahko pripomogli sprememba zakonodaje in boljša informiranost javnosti glede mučenja živali. Najpogostejša oblika mučenja živali je zanemarjanje, do katere največkrat pride ravno zaradi neustreznega in pomanjkljivega znanja, kako za žival skrbeti, ter zaradi finančne stiske skrbnikov živali.
Keywords: mučenje živali, urbano okolje, ruralno okolje, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.09.2024; Views: 0; Downloads: 3
Full text (632,26 KB)

Abstract: V diplomskem delu analiziramo vpliv delovnega okolja na ravnanje izvajalcev revidiranja. Namen je ugotoviti, kateri dejavniki vplivajo na delovno okolje in s tem na ravnanje izvajalcev revidiranja. Na podlagi pregleda ugotovitev iz preteklih raziskav različnih avtorjev proučimo, kako različni dejavniki vplivajo na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Na začetku diplomskega dela opredimo pojem delovno okolje, kaj predstavlja delovno okolje za izvajalce revidiranja. Na podlagi različnih študij predstavimo, kako poteka delo v revizijski skupini in kakšna je sestava revizijske skupine. Nato predstavimo, kako stres vpliva na revizijsko skupino, kakšna je komunikacija med člani revizijske skupine in kako delo v revizijski skupini vpliva na zadovoljstvo izvajalcev revidiranja pri delu. Dodatno predstavimo delovno okolje v večjih revizijskih podjetjih. Osredotočili smo se na raziskave, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na to, da zaposleni iščejo kariero v velikih revizijskih podjetjih. Opredelimo tudi pomen kulture v revizijskem podjetju, kako kultura vpliva na kakovost revidiranja in organizacijsko zavezanost revizorjev revizijskemu podjetju. Rezultati preteklih raziskav nam kažejo, kakšna je atraktivnost poklica revizorja za nove zaposlene, kako jo ohraniti in izboljšati, ter katere dejavnike vplivajo na revizorjevo odločitev, da ostane ali zapusti poklic revizorja. V osrednjem delu diplomskega dela predstavimo ugotovitve avtorjev glede pozitivnih (ugodnih) in negativnih (neugodnih) dejavnikov delovnega okolja, ki vplivajo na ravnanje izvajalcev revidiranja. Ugotovimo, da lahko stres zaradi obremenitev dela in pomanjkanja časa zmanjša kakovost revidiranja. Delovna obremenitev zmanjša zadovoljstvo pri delu. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da lahko poistovetenje z revidiranim podjetjem in odsotnost menjavanja revizorjev zmanjšata kakovost revidiranja zaradi povečanja konfliktov med revizorjem in revidiranim podjetjem. Na podlagi pregleda raziskav ugotovimo, da dejavniki možnosti fleksibilnega dela, možnosti napredovanja izvajalcev revidiranja in učenja izvajalcev revidiranja, izboljšajo zadovoljstvo pri delu in s tem izboljšajo kakovost revidiranja. V sklepnem delu diplomskega dela na podlagi proučitve in ugotovitev iz preteklih raziskav podamo predloge za možne odprave neugodnih in izboljšave ugodnih dejavnikov delovnega okolja v revizijskih podjetjih.
Keywords: revizijsko podjetje, revizor, izvajalec revidiranja, delovno okolje, kakovost revidiranja, stres, zadovoljstvo pri delu.
Published in DKUM: 06.09.2024; Views: 92; Downloads: 8
Full text (940,36 KB)

Abstract: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo. Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje. Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Keywords: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 46; Downloads: 16
Full text (1,23 MB)