11. Letni razgovori kot orodje vodij za krepitev kompetenc njihovih sodelavcev: primer velikega trgovskega podjetjaJure Butinar, 2016, master's thesis/paper Abstract: Letni razgovori so v podjetjih prisotni že precej časa. Služijo tako posameznemu zaposlenemu kot tudi njegovemu nadrejenemu.
Zaposleni na podlagi letnih razgovorov lahko sledi svoji uspešnosti in doseženim ciljem, nadrejenemu pa letni razgovor ponuja oceno uspešnosti njegovega zaposlenega.
V naši raziskavi smo se na enem izmed slovenskih podjetij na področju trgovinske dejavnosti osredotočili na tri hierarhične nivoje med zaposlenimi v prodaji, in sicer na prodajalce, dnevne namestnike in vodje prodajalcev. Proučevali smo povezave v ocenjevanju zaposlenih in ocenjevanju zaposlenih s strani vodje. Vodja je pred svojim ocenjevanjem videl oceno, ki si jo je dodelil zaposleni, šele nato je zaposlenega ocenil tudi sam.
Izhajajoč iz ugotovitev preteklih raziskav, smo se posvetili vplivu predhodnega seznanjanja vodje s samooceno zaposlenega in ugotavljali, ali prihaja do pristranosti ocenjevanja tudi pri letnih ocenjevalnih razgovorih v slovenskem podjetju.
Ugotovili smo, da dejansko prihaja do pristranosti ocenjevanja ter da med ocenami prodajalcev in vodij prihaja do razlik. Tega za ocenjevanje dnevnih namestnikov nismo potrdili, ugotovili pa smo tudi določene povezave na področju ocenjevanja med različnimi sklopi vprašanj.
Glede na ugotovitve naše raziskave za pridobivanje objektivnejših ocen predlagamo za v bodoče, da vodje ne vidijo ocen svojih sodelavcev, predno le-ti svojega sodelavca najprej ne ocenijo sami, predlagamo pa tudi večkratno letno izvedbo neformalnih razgovorov, ki bodo dali hitrejše povratne informacije, hkrati pa podali tudi realnejšo sliko doprinosa sodelavca k uspešnosti podjetja.
Keywords: - letni ocenjevalni razgovori, - trgovsko podjetje, - analiza ocenjevanja, - zaporedje ocenjevanja, - pristranskost.
Published in DKUM: 17.10.2016; Views: 1430; Downloads: 521
 Full text (900,61 KB) |
12. SPREJETOST SPLETNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKOV Z INTEGRIRANO PODPORNO TEHNOLOGIJOKatja Kous, 2016, doctoral dissertation Abstract: Doktorska disertacija naslavlja problematiko spletne dostopnosti, ki dobiva vse večjo veljavo ob predpostavki vsesplošne dostopnosti. Spletna dostopnost predstavlja kritično točko predvsem za osebe s posebnimi potrebami. S tem namenom se v sklopu doktorske disertacije osredotočimo na povečanje spletne dostopnosti s pomočjo podporne tehnologije, integrirane v spletne uporabniške vmesnike. V ospredje postavljamo disciplino uporabniškega inženiringa, natančneje preverjanja uporabnosti v kombinaciji s specifično skupino oseb – oseb brez in oseb z disleksijo.
Cilj doktorske disertacije je pridobiti oceno uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov z integrirano podporno tehnologijo. Na osnovi rezultatov sistematičnega pregleda literature je bilo ugotovljeno, da obstajajo modeli in metode za preverjanje uporabnostni, vendar ne obstaja model ocenjevanja, ki bi omogočal pridobivanje ocene primernosti spletnih uporabniških vmesnikov za ciljno skupino uporabnikov (osebe z disleksijo). S tem namenom smo na osnovi rezultatov raziskav s področja (1) specifičnih značilnosti oseb z disleksijo, (2) težav, ki jih imajo pri spletni dostopnosti in (3) smernic za povečanje spletne dostopnosti pri osebah z disleksijo, izdelali model ocenjevanja za merjenje primernosti, ki predstavlja dopolnitev k obstoječemu modelu preverjanja uporabnosti. Izveden eksperiment je omogočil empirično pridobitev komparativnih rezultatov končnih uporabnikov o uporabnosti spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane in z aktivirano podporno tehnologijo. Rezultati so pokazali, da podporna tehnologija ne vpliva na preverjanje splošnih ciljev uporabnosti (torej na uspešnost, učinkovitost in splošno zadovoljstvo) pri nobeni skupini uporabnikov. Rezultati specifičnih ciljev, pridobljeni z novo nastalim modelom ocenjevanja, kažejo, da so osebe brez disleksije bolj naklonjene uporabi spletnih uporabniških vmesnikov brez aktivirane podporne tehnologije, medtem ko uporaba podporne tehnologije pri osebah z disleksijo omogoči boljšo vsebinsko predstavitev informacij.
Znanje pridobljeno tekom priprave doktorske disertacije je možno implicirati v realno okolje. Z namenom nadaljnjega aplikativnega raziskovanja je na osnovi sinteze znanja in izdelave modela CAT (angl. Comprehensive Assistive Technology model) podana idejna zasnova za razširitev komponente podporne tehnologije za osebe z disleksijo, katera je nujno potrebna za povečanje spletne dostopnosti. Na osnovi ugotovitev o primernosti metode preverjanja uporabnosti je možno podati priporočila za prilagoditev metode, kadar so v preverjanje vključene osebe z disleksijo.
Keywords: spletna dostopnost, preverjanje uporabnosti, model ocenjevanja, podporne tehnologije integrirane v uporabniške vmesnike, končni uporabniki, osebe z disleksijo, priporočila za razvoj podporne tehnologije integrirane v spletni uporabniški vmesnik, priporočila za metodo preverjanja uporabnosti za osebe z disleksijo.
Published in DKUM: 23.09.2016; Views: 2225; Downloads: 306
Full text (5,25 MB) |
13. OCENJEVANJE VREDNOSTI BLAGOVNE ZNAMKEMarko Tomanič, 2016, master's thesis Abstract: Poslovne banke se v zadnjem obdobju vse pogosteje soočajo s tematiko ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Posamezna podjetja, ki imajo v lasti blagovno znamko, so zaradi potreb po pridobivanju dolžniškega kapitala pripravljena v zavarovanje (v zameno pridobitve bančnega kredita) ponuditi tudi lastno blagovno znamko. Ob tako zasnovanem poslu je pomembno opredeliti predvsem tržno vrednost blagovne znamke, ki je predmet zastave, in to predvsem, kadar vrednost blagovne znamke primerjamo s tržno vrednostjo lastniškega kapitala podjetja, ki je lastnik blagovne znamke. Zraven ocene vrednosti blagovne znamke je pogosto potrebno pristopiti k ugotovitvi ocenjene tržne vrednosti lastniškega kapitala podjetja. Še posebej v primerih, kadar gre za podjetja, ki niso uvrščena v reprezentativno borzno kotacijo. Pomembno je opredeliti predvsem korelacijo med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo podjetja, saj je vrednost podjetja med drugim povezana tudi z vrednostjo njegove blagovne znamke. V raziskovalnem delu smo pristopili k oceni tržne vrednosti podjetja, nato pa še k oceni tržne vrednosti njegove blagovne znamke. Ob tem smo pri obeh ocenah vrednosti uporabili na donosu zasnovan način, vendar znotraj slednjega različne metode ocenjevanja vrednosti. Opozorili smo na diferenciacije med metodami ocenjevanja vrednosti podjetij in metodami ocenjevanja vrednosti blagovnih znamk. Pri ocenjevanju vrednosti podjetja smo uporabili metodo diskontiranega denarnega toka, pri ocenjevanju vrednosti blagovne znamke pa metodo presežnega donosa in metodo oprostitve licenčnine.
Na podlagi raziskovalne naloge smo ugotovili, da je lahko implicitno razmerje med vrednostjo blagovne znamke in vrednostjo lastniškega kapitala podjetja relativno visoko. Delež prispevka blagovne znamke k tržni kapitalizaciji podjetja lahko presega 50 % oz. povedano drugače, blagovna znamka lahko kreira več kot 50 % tržne kapitalizacije podjetja. Glede na naše ugotovitve je lahko blagovna znamka ključnega pomena pri (so)ustvarjanju tržne kapitalizacije podjetja.
Tako pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk kot pri ocenjevanju vrednosti podjetij se lahko uporabljajo vsi teoretični pristopi ocenjevanja vrednosti. Vendar smo v raziskovalnem delu prišli do dognanja, da je pri ocenjevanju vrednosti blagovnih znamk najprimernejši pristop na donosu zasnovan način. To potrjujejo številni ugledni profesorji in avtorji teoretičnih konceptov, kot tudi sama stroka ocenjevanja. Način tržnih primerjav je v praksi težko aplicirati. Pogosto gre za transakcije, ki obsegajo celoto določenega poslovnega premoženja, kar pa presega predmet v obliki blagovne znamke. V kolikor gre eksplicitno za transakcijo blagovne znamke, pa najpogosteje informacije o realiziranih transakcijah niso javno razpoložljive. Tudi nabavnovrednostni (stroškovni) način se v praksi smatra za manj uporabnega. Slednji se navezuje predvsem na zgodovinske podatke, element prihodnosti pa popolnoma izključuje. Prav tako je težko opredeliti vse poslovne stroške, ki so ključnega pomena pri ponovni ustvaritvi blagovne znamke. V raziskovalni nalogi smo prišli do ugotovitve, da sta nabavnovrednostni (stroškovni) način in način tržnih primerjav metodološka koncepta, ki ju je v praksi ocenjevanja težko konkretno aplicirati.
Ključne besede: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Keywords: blagovna znamka, lastniški kapital blagovne znamke, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, mednarodni standardi računovodskega poročanja, ocenjevanje vrednosti podjetja, metoda diskontiranega denarnega toka, ocenjevanje vrednosti blagovne znamke, nabavnovrednostni način, način tržnih primerjav, na donosu zasnovan način, metoda presežnega donosa, metoda oprostitve licenčnine, analiza makroekonomskega okolja, proučitev panoge, finančna analiza, projekcije poslovanja.
Published in DKUM: 14.09.2016; Views: 3027; Downloads: 385
Full text (2,32 MB) |
14. Uveljavljenost drugačnih oblik ocenjevanja znanja v srednjih šolahMiljana Krstič, 2016, master's thesis Abstract: Sodobna šola spodbuja trajna in povezana znanja. Tradicionalni načini preverjanja in ocenjevanja znanja temeljijo na rezultatih in ocenah, pri drugačnem, alternativnem in tudi avtentičnem preverjanju in ocenjevanju pa znanje pojmujemo kot razumevanje, utemeljevanje, uporabo, povezovanje, zmožnost kritičnega razmišljanja, tehtanje, nove pristope k reševanju problemov, nadgrajevanje znanja in aktivno vlogo učenca. Za uvajanje sprememb je poleg ustreznih sistemskih in organizacijsko-tehničnih rešitev ključen senzibilen in ustrezno usposobljen, avtonomen učitelj, kar je zapisano tudi v smernicah o izobraževalnih politikah, ki jih je sprejelo veliko evropskih držav.
V empiričnem delu naloge odgovarjamo na vprašanje, v kolikšni meri so na srednjih šolah opazne spremembe v ocenjevalni filozofiji in kako se odražajo v praksi z uveljavljanjem drugačnih, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja.
Analizirali smo učne načrte in kataloge znanja izbranih predmetov, v izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja in gimnazije. Ugotovili smo, da so ti usklajeni s sodobnimi trendi in novo kulturo ocenjevanja znanja. Učiteljem nudijo veliko različnih možnosti pri ocenjevanju in vključujejo drugačne, alternativne pa tudi avtentične oblike ocenjevanja.
Preučili smo mnenja dijakov o tem, katere oblike ocenjevanja znanja so med dijaki najbolj uveljavljene, katere oblike so med dijaki najbolj priljubljene in kaj dijake pri ocenjevanju posebej moti. V raziskavo smo vključili dijake drugih in četrtih letnikov srednjih strokovnih šol in gimnazije na območju Pomurja. Raziskavo smo izvedli za tri različne maturitetne predmete.
Rezultati so pokazali, da se na vseh v raziskavo vključenih srednjih šolah pri izbranih predmetih najpogosteje ocenjuje pisno in ustno. V gimnaziji je v primerjavi s srednjimi strokovnimi šolami nekoliko več drugačnih oblik, alternativnih in tudi avtentičnih oblik ocenjevanja znanja pri slovenščini in matematiki, pri tretjem v raziskavo vključenem predmetu ni razlik. Drugačne, alternativne in tudi avtentične oblike ocenjevanje, so bolj uveljavljene v četrtem kot v drugem letniku. Dijaki z boljšim učnim uspehom so bolj naklonjeni drugačnim, avtentičnim in tudi alternativnim oblikam ocenjevanja znanja, medtem ko po šolah in letnikih ni razlik. Ugotovili smo tudi, da so dekleta bolj kot fantje naklonjena drugačnim, alternativnim in tudi avtentičnim oblikam ocenjevanja. Dijake pri ocenjevanju znanja posebej moti, če učitelj ni pravičen.
Keywords: srednja šola, preverjanje znanja, ocenjevanje znanja, drugačne oblike ocenjevanja, alternativno ocenjevanje, avtentično ocenjevanje, učni načrt, katalog znanja
Published in DKUM: 07.09.2016; Views: 2514; Downloads: 512
Full text (1,96 MB) |
15. Metode za ovrednotenje algoritmov strojnega učenjaIva Flisar, 2016, undergraduate thesis Abstract: Strojno učenje je pojem, tesno povezan s podatkovnim rudarjenjem, saj s pomočjo učnih algoritmov iščemo vzorce v podatkih. V diplomskem delu smo predstavili in opisali različne učne algoritme, ki se uporabljajo v procesu podatkovnega rudarjenja. Naš glavni cilj je bila predstavitev različnih metrik ovrednotenja učnih algoritmov. V ta namen smo v praktičnem delu diplomske naloge z različnimi metrikami ovrednotili učne algoritme. Eksperiment ovrednotenja smo izvedli na različnih podatkovnih množicah, ki smo jih razdelili z dvema različnima tipoma razdelitve – navzkrižno validacijo ter z metodo razdelitve.
Keywords: strojno učenje, klasifikacija, učni algoritmi, ovrednotenje algoritmov, metrike ocenjevanja
Published in DKUM: 06.09.2016; Views: 2021; Downloads: 272
Full text (3,31 MB) |
16. SODELOVANJE MED POOBLAŠČENIMI REVIZORJI IN POOBLAŠČENIMI OCENJEVALCI VREDNOSTISara Kresnik, 2016, master's thesis Abstract: Revizijska dejavnost in dejavnost ocenjevanja vrednosti sta relativno mladi dejavnosti, ki sta se v zadnjem času bolj razširili in uveljavili. Revidiranje računovodskih izkazov je preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju. Ocenjevanje vrednosti je dejavnost, ki jo izvaja pooblaščeni ocenjevalec vrednosti v skladu s pravili ocenjevanja vrednosti, da bi določil oceno vrednosti podjetja, nepremičnine oziroma strojev in opreme za računovodsko poročanje ter druge namene ocenjevanja vrednosti.
Razgibano poslovno okolje in težave, s katerimi se srečujejo in spopadajo podjetja od nastopa gospodarske krize, so pripeljali do potrebe, da se vsi, ki sodelujejo v postopkih revidiranja, tako ocenjevalci in revizorji kot tudi računovodje, pri svojem delu medsebojno usklajujejo in si izmenjujejo informacije ter s tem sodelovanjem omogočajo nemoten potek dela in kakovostnejše storitve.
Keywords: revizija, revizor, ocenjevanje vrednosti nepremičnin, podjetij ter strojev in opreme, ocenjevalec vrednosti, sodelovanje, mednarodni standardi ocenjevanja vrednosti, Zakon o revidiranju, Kodeks etičnih načel za ocenjevalce vrednosti
Published in DKUM: 18.08.2016; Views: 2061; Downloads: 231
Full text (1,00 MB) |
17. POSEBNOSTI OCENJEVANJA VREDNOSTI PRAVIC NA NEPREMIČNINAH V VELIKI BRITANIJIJožko Golob, 2016, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo predstavili ocenjevanje vrednosti nepremičnin v Sloveniji in Veliki Britaniji. Obe državi na najvišjem nivoju upoštevata Mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti. Iz njih smo predstavili osnovne pojme in definicije, kot so pravice na nepremičninah, vrednost, namen, podlaga, načine in metode ocenjevanja vrednosti nepremičnin. Poleg nekaterih manjših odstopanj v nacionalnih standardih smo se osredotočili na prikaz razlik v metodah ocenjevanja vrednosti nepremičnin na praktičnem primeru. Nabavnovrednostni način in način tržnih primerjav sta podobna. Na donosu zasnovan način je v Veliki Britaniji bolj obširen. Metoda dobička, ki jo pri nas uporabljajo ocenjevalci vrednosti podjetij, je v Veliki Britaniji pogosto uporabljana tudi za ocenjevanje vrednosti nepremičnin.
Keywords: načini in metode ocenjevanja vrednosti pravic na nepremičninah
Published in DKUM: 15.07.2016; Views: 1321; Downloads: 110
Full text (688,59 KB) |
18. |
19. UPORABA ANALITIČNEGA HIERARHIČNEGA PROCESA ZA OCENJEVANJE KMETIJSKO-OKOLJSKIH UKREPOV PROGRAMA ZA RAZVOJ PODEŽELJAMonica Rudawiro Huehner, 2015, doctoral dissertation Abstract: V številnih primerih in rezultatih, ki smo jih pridobili v pričujoči doktorski disertaciji, smo eno prioritetno učinkovitost dodelili številnim kmetijsko-okoljskim ukrepom za doseganje osrednjega cilja, za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov. S tem smo dokazali, da so ti ukrepi enakovredno prispevali k doseganju osrednjega cilja. Rezultati, ki smo jih pridobili pri ocenjevanju, jasno kažejo, da ekološke in integrirane metode kmetijske pridelave najpomembneje prispevajo k doseganju zastavljenih okoljskih ciljev in izboljšujejo sonaravno kmetijsko pridelavo. Obenem pa so ukrepi, ki preprečujejo nadaljnje zmanjševanje biotske raznovrstnosti in kontaminiranosti pitne vode ter njenih virov, neločljiv sestavni del aktivnosti na področju kmetijstva.
Za Republiko Slovenijo je specifično, da ekološka pridelava sadja, vina in vrtnin spada med najpomembnejše kmetijsko-okoljske ukrepe.
Keywords: Cilj pričujoče doktorske disertacije je bila uporaba analitičnega hierarhičnega procesa (AHP) in spremljajoče programske opreme Expert Choice za ocenjevanje kmetijsko-okoljskih ukrepov, obenem pa smo želeli predstaviti, kako je to večkriterijsko metodo odločanja (VMO) mogoče uporabiti pri vprašanjih na področju kmetijstva. Za namene te disertacije smo prepoznali in hierarhično uredili tri kriterije in njihove atribute. Strokovnjaki so s pomočjo vprašalnikov izvedli parne primerjave pomebnosti elementov in pripravili mnenja o učinkovitosti teh ukrepov za doseganje vmesnih ciljev glede na izbrane kriterije.
Namen ocenjevanja kmetijsko-okoljskih ukrepov je bila njihova natančna razvrstitev, ki bi lahko predstavljala osnovo za nadaljnje razprave o tem, kateri kmetijsko-okoljski ukrepi so najbolj uporabni in izvedljivi.
Rezultati so pokazali, da ekološka in integrirana kmetijska pridelava zagotavljata največji prispevek pri vzpostavljanju sonaravnega kmetijstva.
Published in DKUM: 29.06.2015; Views: 1623; Downloads: 311
Full text (4,91 MB) |
20. MERILA USPEŠNOSTI ZA MEDICINSKE SESTRE V SLOVENIJIDragica Pavkovič, 2015, master's thesis/paper Abstract: Namen magistrske naloge je opredeliti uspešnost medicinskih sester ter z raziskavo oblikovati merila uspešnosti za medicinske sestre. Delovna uspešnost predstavlja kakovost opravljanja delovnih nalog, ocenjevanje uspešnosti pa je za organizacije pomembno, saj omogoča oblikovanje plačilnega sistema, nagrajevanja ter drugih kadrovskih odločitev. Delovna uspešnost medicinskih sester je kompleksen pojem, ki ga ni mogoče izmeriti, pač pa ga je potrebno oceniti. V magistrski nalogi smo identificirali merila delovne uspešnosti, zadovoljstvo zaposlenih s sistemom ocenjevanja delovne uspešnosti ter njegovo upravljanje in vedenje zaposlenih v organizaciji. Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil izdelan za namen raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 80 medicinskih sester v izbrani zdravstveni instituciji. Dobljene kvantitativne rezultate smo ponazorili v obliki frekvenčnih razpredelnic – tabel in grafikonov, za opis osnovnih lastnosti smo uporabili opisno statistiko. Univariatno in bivariatno statistično analizo smo uporabili za razumevanje odnosov med spremenljivkami. Rezultati raziskave kažejo, da zaposleni v zdravstveni negi niso zadovoljni s sistemom ocenjevanja delovne uspešnosti. Polovica vseh anketiranih pozna merila, na podlagi katerih se ocenjuje delovna uspešnost na oddelku in večina jih tudi ve, da njihovo uspešnost ocenjuje glavna medicinska sestra oddelka. Analiza raziskave je tudi pokazala, da obstaja pozitivna signifikantno pomembna povezava med upravljanjem uspešnosti in vedenjem zaposlenih. Izobrazbena struktura ne vpliva na izbor kriterijev za ocenjevanje. Ugotovili smo, da delovna uspešnost predstavlja pomembno področje. Od le-te je odvisna tudi sama uspešnost organizacije in ne le posameznika. Delovni uspešnosti v zdravstveni negi je v prihodnje potrebno nameniti več pozornosti, saj v nekaterih zdravstvenih organizacijah obstaja ocenjevanje le na papirju in je ocena predvsem subjektivna na podlagi všečnosti zaposlenega vodji.
Keywords: delovna uspešnost, ocenjevanje, merila ocenjevanja, medicinska sestra, zdravstvena nega
Published in DKUM: 26.01.2015; Views: 2724; Downloads: 424
Full text (1,46 MB) |
