| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 30
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Vpliv režima upravljanja in starosti vinograda na semensko banko tal
Primož Žižek, 2022, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo iz petih različnih vinogradov različnih starosti na severni strani mesta Maribor, kjer se nahajajo Mestni vrh, Kalvarija, Piramida in Vinarje, odvzeli vzorce semenske banke tal. Na podlagi identificiranih vrst semenske banke tal in vrst iz re-centnega popisa smo primerjali vinograde med seboj po starosti in ugotovili, da se števi-lo vrst v SBT in recentni združbi s starostjo vinogradov povečuje. Enak trend opazimo pri številu semen. Preverili smo tudi vrstno pestrost glede na režim upravljanja z vinogradi. Izvzeli smo povprečje vrst SBT treh intenzivnih vinogradov in dveh ekstenzivnih/zapuščenih vinogradih, ki sta enkrat letno košena oziroma sta v procesu primarne sukcesije. V intenzivnem vinogradu je bilo v povprečju na vzorec manj vrst v primerjavi z ekstenzivnim/zapuščenim vinogradom, medtem ko je povprečno število semen na vzo-rec prevladovalo nekoliko bolj v intenzivnem vinogradu. Vzorce v vsakem vinogradu smo odvzeli po transektu na robu, ¼ in sredini vinograda. Tako smo ugotovili, da se število vrst in število semen od roba proti sredini vinograda zmanjšuje. Enak trend opazimo vzdolž transekta. Od periferije vinograda v notranjost se je s transketom število vrst in število semen zmanjševalo. S Pearsonovim korelacijskim koeficientom smo dokazali, da na vnos vrst/semen vpliva heterogena krajina in robni efekt.
Keywords: semenska banka tal, recentni popis, starost vinogradov, režim upravljanja, intenzivni vinograd, ekstenzivni/zapuščen vinograd, transekt, Pearsonov korelacijski koeficient, heterogena krajina, robni efekt, rob, ¼ in sredina vinograda
Published in DKUM: 04.01.2023; Views: 73; Downloads: 7
.pdf Full text (10,30 MB)

2.
Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve
Mojca Lenart, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo Predšolski otrok v vrtcu in prehranske omejitve je sestavljeno iz dveh delov. Teoretični del zajema opredelitev prehranjevanja v vrtcu, kamor je vključen, opis smernic za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kaj določa kurikulum za vrtce glede prehrane, kakšni so dietni režimi v vrtcih ter kakšna so najnovejša priporočila za medicinsko indicirane diete. V nadaljevanju teoretičnega dela pa smo razdelili razloge za različne prehranske omejitve na medicinsko indicirane razloge v svoj sklop in verske ter etične razloge v drug samostojen sklop ter jih podrobneje opisali. Z izvedbo empiričnega dela smo želeli ugotoviti, ali je za otroke s prehranskimi omejitvami v ptujskih vrtcih dobro poskrbljeno in kakšni so pogoji za odobritev dietnega krožnika za predšolskega otroka v teh vrtcih. Tako empirični del zajema tri vodene intervjuje, in sicer z organizatorko prehrane Vrtca Ptuj, ravnateljico Zasebnega vrtca Vilinski gaj in uslužbenko Vrtca Montessori Ptuj, sledi jim pa še analiza posameznega intervjuja. Na podlagi izvedenih intervjujev smo prišli do zaključka, da ptujski vrtci omogočajo diete na podlagi medicinsko indiciranih diet, v enem izmed vrtcev pa pridejo v poštev za dieto tudi razna druga potrdila.
Keywords: predšolski otrok, medicinsko indicirana dieta, verska dieta, dietni režim
Published in DKUM: 27.07.2020; Views: 574; Downloads: 79
.pdf Full text (1,49 MB)

3.
Izvršba na skupno premoženje zakoncev in vprašanje varstva upnikov : magistrska naloga
Anita Sever, 2020, master's thesis

Abstract: Izvršba na premoženje zakoncev je zaradi, še vedno veljavnega, zakonitega premoženjskega režima, ki določa obvezen nastanek skupnega premoženja, lahko v praksi precej problematična in zahtevna. Magistrsko delo zato obravnava za nas povsem nov institut, in sicer pogodbo o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki jo lahko skleneta zakonca že pred samo sklenitvijo zakonske zveze, ali kadarkoli čutita potrebo po ureditvi premoženjskega stanja, ki se bo razlikoval od zakonitega. Pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij bo tako lahko, če bosta zakonca ob njeni sklenitvi upoštevala vse zakonske določbe in se držala predvidene vsebine, bistveno olajšala sam postopek izvršbe na skupnem premoženju zakoncev. V magistrskem delu so zato izčrpno predstavljene tudi vse značilnosti tega pravnega instituta. Toda kljub temu, bo vedno, ko bo v zemljiški knjigi pravilno vpisana skupna lastnina zakoncev, izvršba na tako premoženje zakoncev nedopustna. Upniki pa bodo morali, če bodo želeli priti do poplačila svoje terjatve, vložiti tožbo za določitev dolžnikovega deleža in s tem zahtevati razdelitev skupnega premoženja zakoncev. Pri tem pa bo lahko posledično prišlo tudi do posega v pravice drugega zakonca, zato je v magistrskem delu veliko pozornosti namenjeno tudi opisu samega postopka razdelitve premoženja in vprašanju varstva dolžnikovega zakonca. V praksi se problemi najpogosteje pojavijo pri izvršbi na nepremičnine. Do njih pride v primeru nepravilnih vpisov, in sicer predvsem, kadar je v zemljiško knjigo namesto skupne lastnine zakoncev, vpisana izključna lastnina le enega od zakoncev. Magistrsko delo zato rešuje vprašanje komu od obeh, torej ali upniku ali nevpisanemu zakoncu, je v takih primerih potrebno dati prednost. Pri tem pa so razčlenjene tudi možnosti in pravni instituti, ki jih ima na voljo dolžnikov zakonec, ko mu zakon priznava položaj tretjega. V magistrskem delu so na kratko predstavljene tudi prednosti in slabosti ter sam razvoj relevantnih institutov. Delo pa se dotika tudi vprašanja morebitnega izigravanja upnika s strani dolžnika in njegovega zakonca. Poudarek magistrskega dela pa je predvsem na varstvu upnikov in obsežni analizi vseh možnosti, ki jih imajo, da bi lahko uspešno izterjali svojo terjatev. Pri tem so obravnavani tako instituti izvršilnega postopka kot tudi instituti obligacijskega prava. Na kratko pa je predstavljen tudi njihov razvoj in argumentiran vpliv, ki ga imajo na sam postopek izvršbe.
Keywords: premoženjski režim zakoncev, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, izvršba na skupno premoženje, nedopustnost izvršbe, razdelitev skupnega premoženja, določitev dolžnikovega deleža, varstvo dolžnikovega zakonca, varstvo nevpisanega zakonca, izigravanje upnikov, varstvo upnikov, informativni seznam dolžnikovega premoženja.
Published in DKUM: 18.06.2020; Views: 877; Downloads: 244
.pdf Full text (760,39 KB)

4.
Pravna ureditev teritorialnega morja
Jana Simonič, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Skozi zgodovino se je pomen morja povečeval. S povečanje potrebe po trgovanju, izmenjevanju dobrin je morje postalo pomembna transportna pot. Z razvojem ribolova, svetovne trgovine, izkoriščanja naravnih bogastev pa se je pomen morja za države še povečeval. Teritorialno morje je objekt mednarodnega prava. S Konvencijo o teritorialnem morju in zunanjem pasu so poskušali urediti pravne značilnosti teritorialnega morja. To jim v celoti ni uspelo in zato je določanje širine teritorialnega morja ostalo prepuščeno obalnim državam. Spore v zvezi s teritorialnim morje so države članice dolžne reševati v skladu z načelom mirnega reševanja sporov, ki je zajeto že v Ustanovni listini ZN. Ta hkrati določa tudi institucije, na katere se lahko obrnejo države članice v primeru, da pri reševanju sporov ne zadošča metoda mirnega reševanja. V diplomskem delu so zajete pravne značilnosti teritorialnega morja, režim v teritorialnem morju, pravice in obveznosti držav v njem. Predstavljeni sta dve instituciji za reševanje sporov med državami članicami, in sicer ITLOS in ICJ. Predstavljene so tudi dejavnosti na področju pomorskega mednarodnega prava, ki jih izvaja OZN in dejavnosti, ki jih izvaja EU. Nekaj pozornosti je posvečene tudi primeru Corfu channal.
Keywords: mednarodno javno pravo, pomorsko mednarodno pravo, teritorialno morje, režim v teritorialnem morju, pravica do neškodljivega prehoda, Corfu channal case
Published in DKUM: 30.10.2017; Views: 1483; Downloads: 189
.pdf Full text (885,47 KB)

5.
Analiza sodne prakse posebnega premoženja zakoncev po letu 2010
Patriša Kokol, 2017, undergraduate thesis

Abstract: S sklenitvijo zakonske zveze nastanejo za zakonca določene pravne posledice, tako na osebnem kakor tudi na premoženjskopravnem področju. Pravila družinskega prava na splošno, kot tudi premoženjskopravna razmerja med zakoncema, ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Ta zakon pozna en sam, obligatoren zakonski režim. Je kogentne narave in zato zakonca ne moreta pogodbeno spreminjati premoženjskega režima, saj ta ni prepuščen svobodi pogodbenega urejanja. Veljavna pravna ureditev določa režim skupnega premoženja in režim posebnega premoženja zakoncev. Trenutek, ko začnemo ločevati skupno in posebno premoženje zakoncev, je trenutek sklenitve zakonske zveze. Skupno premoženje zakoncev je tisto premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze. V zvezi s skupnim premoženjem velja zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka. Posebno premoženje zakoncev pa je premoženje, ki ga ima zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, ostane njegova last in z njim samostojno razpolaga. V kategorijo posebnega premoženja uvrščamo prav tako premoženje, ki ga zakonca pridobita v času trajanja zakonske zveze, vendar ne z delom, temveč neodplačno. Zakonskih določb, ki urejajo premoženjskopravna razmerja med zakoncema, je v slovenskem pravnem redu relativno malo. Velik pomen imajo na tem mestu sodišča, ki skozi svoje odločitve z interpretacijo in konkretizacijo zakonskih določb vsebino postavljajo v okvir prava. Sprejetje novega Družinskega zakonika je na področju premoženjskopravnih razmerij med zakoncema prineslo velike spremembe. Zakoncem in zunajzakonskim partnerjem je omogočil, da bodo s sklenitvijo pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij lahko izključili zakoniti premoženjski režim in tega uredili s pogodbo na način, ki jim najbolj ustreza. V primeru, ko zakonca ne bosta sklenila pogodbe o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, bo za njiju veljal zakoniti premoženjski režim.
Keywords: Zakonska zveza, premoženjska razmerja, premoženjskopravni režim, premoženje zakoncev, skupno premoženje zakoncev, posebno premoženje zakoncev, sodna praksa, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij.
Published in DKUM: 22.09.2017; Views: 1614; Downloads: 183
.pdf Full text (586,24 KB)

6.
TROŠARINSKE UTAJE IN METODE ZA NJIHOVO PREPREČEVANJE V EVROPSKI UNIJI
Janja Bernard Korpar, 2016, master's thesis

Abstract: Trošarine kot specifična vrsta posrednih davkov imajo v sodobnih davčnih sistemih različno opredelitev in vlogo. Od primarno prometnih davkov in davkov na potrošnjo prehajajo v davke z namenom varovanja okolja in zdravja ljudi ter odpravljanja neenakosti med družbenimi sloji, na ta način pa kljub vse večji vlogi davka na dodano vrednost, ohranjajo pomembno mesto v davčnih sistemih tako iz vidika proračunskih prihodkov kot iz vidika vplivanja na potrošnjo izdelkov, podvrženih obdavčitvi. Ker trošarina kot davek pomembno prispeva k zagotavljanju konkurenčnosti in prostemu gibanju blaga na notranjem trgu Evropske Unije, je harmonizacija njene ureditve predvidena že v Pogodbi o delovanju Evropske unije. Slednji so sledile tako Direktiva o splošnem režimu za trošarino kot posamezne direktive, ki urejajo strukturo in stopnje harmoniziranih trošarinskih izdelkov, torej tobačnih in alkoholnih izdelkov ter energentov in električne energije. Kljub delno harmoniziranemu in relativno strogemu režimu z uvedenimi mehanizmi varovanja kot so EMCS, zavarovanja in solidarna odgovornost, prihaja na območju Evropske unije do velikih finančnih izgub kot posledice trošarinskih utaj in prevar. Skozi analizo primerov izvršitvenih načinov trošarinskih utaj ter ugotovljenih pomanjkljivosti trošarinskega in administrativnega sistema, so v nalogi opredeljeni dejavniki tveganja za trošarinske utaje. S pregledom možnih, že sprejetih in predlaganih ukrepov za preprečevanje trošarinske utaje in prevare na ravni Evropske unije, ob primerjavi z najpogostejšimi oblikami izogibanja trošarinskih obveznosti, je izdelana kritična ocena veljavne pravne ureditve in sprejetih ukrepov iz vidika učinkovitost preprečevanja trošarinske utaje ter nakazane možnost izboljšanja že sprejetih oziroma uvedbe novih ukrepov na ravni Evropske Unije ter držav članic. Slednji morajo biti skladni z temeljnimi načeli in cilji, ki so si jih države članice zadale v sprejetih Pogodbah o ustanovitvi in delovanju Evropske Unije.
Keywords: trošarine, splošni režim o trošarinah, harmonizacija trošarin, trošarinska utaja, metode in ukrepi za preprečevanje trošarinske utaje
Published in DKUM: 15.09.2016; Views: 1000; Downloads: 97
.pdf Full text (2,03 MB)

7.
TROŠARINSKI SISTEM V RS IN KONTROLA GIBANJA TROŠARINSKIH IZDELKOV
Dejan Vitežnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Trošarine opredeljujemo kot selektivne davke in obremenjujejo le potrošnjo določenih proizvodov, ki so se skozi čas spreminjali. Te tri skupine izdelkov so alkohol in alkoholne pijače, tobačni izdelki in tobak ter energenti in električna energija. V Sloveniji so trošarine stopile v veljavo s 1. julijem 1999. Vsak premik trošarinskih izdelkov je pod nadzorom, tako tistih, sproščenih v porabo, kot tudi tistih, ki se pošiljajo pod režimom odloga plačila trošarine. Za trošarinske izdelke, ki se gibljejo pod režimom odloga plačila trošarine, velja poseben nadzor, saj za njih še niso bile plačane dajatve. Ta premik se nadzira s pomočjo sistema za računalniško podporo gibanja trošarinskih izdelkov – EMCS. Minimalna stopnja trošarine je določena s strani EU, medtem ko je dejanska stopnja trošarine prepuščena izbiri posamezne države.
Keywords: trošarina, trošarinski izdelki, trošarinski sistem, gibanje trošarinskih izdelkov, režim odloga plačila trošarine
Published in DKUM: 08.06.2016; Views: 715; Downloads: 140
.pdf Full text (1,14 MB)

8.
ZDRAVSTVENO-HIGIENSKI REŽIM V VRTCU
Maja Štraus, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja zdravstveno-higienski režim v vrtcu. V teoretičnem delu je predstavljen zdravstveno-higienski režim v vrtcu, skrb za zdravje in varnost otrok ter zaposlenih, preventivni ukrepi zoper obolelosti in poškodbe in HACCP sistem. Predstavljen je tudi Vrtec Jadvige Golež Maribor in organiziranost dela v vrtcu. V empiričnem delu smo predstavili rezultate anonimne anketne raziskave, izvedene v Vrtcu Jadvige Golež Maribor med 72 zaposlenimi v vrtcu. Vprašalniki so zajemali nekatera ključna vprašanja zaprtega in odprtega tipa. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo odstopanja v organizaciji dela in izvedbi zdravstveno-higienskega režima med organizatorji prehrane in zdravstveno-higienskega režima, ali so zaposleni v vrtcu seznanjeni s področji delovanja organizatorja prehrane in zdravstvenega režima in ali se nanj obračajo po nasvet ali po pomoč. Zanimalo nas je ali so zaposleni v vrtcu zadovoljni z obliko sodelovanja, ki jo organizator prehrane in zdravstveno-higienskega režima izbira in ali menijo, da združevanje organizatorjev prehrane in zdravstveno-higienskega režima v aktiv na ravni Maribora dviguje kakovost njihovega delovanja. Rezultati raziskave so pokazali, da obstajajo odstopanja pri organizaciji zdravstveno-higienskega režima med vrtci. Med zaposlenimi v vrtcih obstajajo odstopanja pri poznavanju zdravstveno-higienskega režima. Zaposleni v vrtcu so dobro osveščeni s področji delovanja organizatorja zdravstveno-higienskega režima. Zaposleni v vrtcu se pogosto obračajo po pomoč k organizatorju zdravstveno-higienskega režima in so zadovoljni z obliko sodelovanja. Glede združevanja organizatorjev zdravstveno-higienskega režima v aktiv na ravni Maribora, so rezultati raziskave potrdili, da obstajajo med zaposlenimi v vrtcu odstopanja od poznavanja njihovega delovanja.
Keywords: zdravstveno-higienski režim, zdravje, varnost, preventivni ukrepi, HACCP
Published in DKUM: 02.06.2016; Views: 3401; Downloads: 568
.pdf Full text (1,29 MB)

9.
ANALIZA PROMETNE VARNOSTI NA OBMOČJU OBČINE REČICA OB SAVINJI
Peter Lihteneker, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je usmerjena v raziskovanje prometno varnostne ureditve v občini Rečica ob Savinji in predstavlja možne izboljšave obstoječega stanja. Za to temo sem se odločil zaradi zanimivosti prometno varnostne ureditve v manjših krajih v Sloveniji. Zastavljen je problem, s katerim se srečujemo pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu, stanju na cestah in ugotavljanju morebitnih nepravilnosti, ki nas privedejo do konfliktnih situacij. V nalogi so opredeljeni osnovni pojmi in zakoni s področja varnosti ter pravil v prometu. Praktično delo je osredotočeno na splošno prometno varnostno situacijo v občini Rečica ob Savinji na posameznih parkiriščih, križiščih, odsekih, površinah namenjenih pešcem in kolesarjem ter javnem potniškemu prometu. V nalogi sem vsako izmed teh natančno preučil, ter podal predloge za izboljšave, saj se je v večini primerov izkazalo, da trenutno stanje le-teh ni zadovoljivo, saj ne zagotavljajo optimalne prometne varnosti. V večini primerov so bile ugotovljene naslednje pomankljivosti: pomanjkljive horizontalne in vertikalne prometne signalizacije, pomankljiva javna razsvetljava, neprimerni in nezadostni prehodi za pešce, pomanjkanje kolesarskih in peš stez, pomanjkanje pločnikov na območju glavnega trga in šole, neustrezno urejena območja z omejeno hitrostjo na območju ulic oz. odsekov itd.. Še posebej sem preučil dosedanji cestni režim v središču občine in predlagal nov režim, ki omogoča bistveno večjo pretočnost vozil ter varnost vseh udeležencev v prometu, še posebej otrok na poti v šolo. Predlagan ukrep rešuje dosedanjo problematiko območja varne poti v šolo, konfliktnih točk in širine cestišča.
Keywords: cestni promet, mirujoči promet, prometna varnost, prometni režim, statistika, zakonodaja, analiza
Published in DKUM: 15.10.2015; Views: 1063; Downloads: 160
.pdf Full text (10,20 MB)

10.
PRAVNA UREDITEV ODPRTEGA MORJA
Denis Luthar, 2015, undergraduate thesis

Abstract: S pojavom globalizacije je odprto morje postalo osnovni povezovalni člen vseh narodov sveta. Velika večina transporta dobrin v svetovni trgovini poteka po morskih poteh. Na njem se izvajajo tudi posamezne turistične in druge zabavne aktivnosti kot so križarjenje, jadranje, potapljanje itd. Odprto morje, kot pomemben vir prehrambene industrije ter ostalih ekonomskih disciplin, državam nudi široka območja za ribolov in drugačne oblike izkoriščanja svojih naravnih bogastev. Zaradi iskanja naravnih virov, kot so nafta in zemeljski plin, države na njem gradijo umetne otoke, naftne ploščadi in druge objekte. Predstavlja tudi pomembno sredstvo komunikacije, na morskem in oceanskem dnu pa se za ta namen polagajo podmorski kabli in cevovodi. Z razvojem tehnologije je odprto morje postalo tudi dostopnejše za znanstveno raziskovanje. Največje težave pa pri dejavnostih na odprtem morju predstavljajo prekomerno izkoriščanje živih bogastev, onesnaženje, poseganje v občutljive morske ekosisteme in življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter nekatere vrste kaznivih dejanj, med katerimi je najbolj problematično piratstvo. Zaradi vsega navedenega je izrednega pomena, da so pravice in obveznosti držav v odnosu do odprtega morja natančno določene s predpisi mednarodnega prava. S pravili mednarodnega značaja in primernim mehanizmom za reševanje sporov se tako zagotavlja svetovni red in mir. Odprto morje je objekt mednarodnega prava, s Konvencijo o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 pa je določen njegov pravni položaj, ki narekuje šest osnovnih svoboščin. Med njimi so pravica svobodne plovbe, pravica preletanja, svobodno polaganje podmorskih kablov in cevovodov, pravica do gradnje umetnih otokov in drugih objektov, upravičenje do svobodnega ribolova ter pravica do znanstvenega raziskovanja. Izvajanje naštetih svoboščin pa ne sme ovirati interesov drugih držav. Uporaba odprtega morja je omejena za miroljubne namene, upravičeni subjekti pa si ne morejo veljavno prilaščati njegovih delov. Konvencija v okviru pravice o svobodni plovbi določa tudi obveznosti držav v zvezi z registracijo ladij in uporabo državne zastave. Nadalje Konvencija prepoveduje kazniva dejanja piratstva, transporta sužnjev, prometa z drogami in nepooblaščenega radijskega oddajanja na odprtem morju ter natančno opredeljuje pravico do zasledovanja v primeru lova na kriminalce. Države poziva k sodelovanju in jih obvezuje k sprejemanju ukrepov za ohranjanje živih bogastev odprtega morja ter ukrepov za varovanje morskega okolja. V nalogi je opredeljen pravni okvir, v katerem so zajete najpomembnejše pravne značilnosti odprtega morja, splošna načela in določbe ter posamezne pravice in obveznosti držav iz glavnih področij njegove uporabe. Predstavljeno je tudi Mednarodno sodišče za pomorsko mednarodno pravo kot poglavitni organ odločanja v sporih v zvezi z uporabo in razlago mednarodnopravnih določb odprtega morja. Z obravnavo izbranih primerov iz njegove prakse je natančneje razložena vsebina nekaterih načel in splošnih določb.
Keywords: pomorsko mednarodno pravo, odprto morje, režim odprtega morja, ohranjanje in gospodarjenje z živimi bogastvi odprtega morja, znanstveno raziskovanje, varovanje in ohranjanje morskega okolja, pregon piratov, UNCLOS, ITLOS
Published in DKUM: 07.07.2015; Views: 2316; Downloads: 503
.pdf Full text (1,68 MB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica