1. Ustvarjalno reševanje ohranjanja tržnega deleža podjetja xNeja Šimek Oven, 2024, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo se osredotočili na primer podjetja X, ki je zaradi vstopa nove konkurence začelo izgubljati stranke, kar je tudi osrednji problem diplomskega dela. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili proces ustvarjalnega reševanja problemov, vključeno z izbranimi tehnikami definiranja in generiranja problemov upravniško dejavnost in osnove o konkurenci in tržnem deležu. Izračunali smo tudi tržni delež podjetja X in tržni delež konkurenčnega podjetja Y. Dobljene rezultate smo primerjali s tržnimi deleži iz pred enega leta in ugotovili, da se je tržni delež podjetja X zmanjšal za manj kot 5 %. Sledila je praktična izvedba tehnike W, kjer smo ugotovili, da konkurenca ustvarja prednost pred podjetjem X z nižjimi cenami upravljanja, in tehnike petih zakajev, kjer smo ugotovili, da je glavni vzrok za nastanek problema nezadovoljstvo zaposlenih podjetja X, in navedli rešitev. Ugotovili smo, da cena upravljanja odstopa za 0,03 EUR/m². S pridobitvijo tega rezultata in izvedb tehnik smo ugotovili, da podjetje X, ne more znižati cene upravljanja, saj bi to negativno vplivalo na poslovanje podjetja. Za tem smo uporabili tehniko miselnega vzorca, s katero smo ponazorili problem v obliki miselnega vzorca in ga tudi podrobneje razložili. Nato smo izvedli še SWOT analizo, kjer smo identificirali prednosti, slabosti, priložnosti in grožnje podjetja X glede na vsa podjetja v dejavnosti upravljanja nepremičnin. S tehnikami generiranja idej, natančneje tehniko zapisovanja idej, smo skupaj s strokovnjakinjama predlagali ideje za razrešitev problema. Med vsemi navedenimi idejami so najprimernejše ideje; ideja o plačanih nadurah, team buildingih in izobraževanju zaposlenih, ponujanju dodatnih del stanovalcem stavb (delo čistilke, hišnika) in ankete o zadovoljstvu strank. Izvedli smo tudi tehniko liste oznak, kjer smo opredelili trenutno stanje in podali izboljšave in komentar prednosti in koristi. Skozi raziskavo smo ugotovili, da če želi podjetje X pridobiti konkurenčno prednost pred podjetjem Y, mora najprej poskrbeti za zadovoljstvo zaposlenih. Pri zapisovanju idej smo dobili več strokovno ovrednotenih idej, kot pri tehniki liste oznak. Keywords: upravljanje nepremičnin, tržni delež, konkurenca, metode ustvarjalnega reševanja problemov. Published in DKUM: 25.09.2024; Views: 0; Downloads: 2 Full text (1,53 MB) |
2. Izstopna obdavčitev in erozija davčne osnove : magistrsko deloFilip Banfro, 2024, master's thesis Abstract: Vodenje davčne politike je pomembno orodje držav za doseganje različnih socialnih in gospodarskih ciljev. S prilagajanjem davčnih stopenj lahko države vplivajo na ekonomske odločitve zavezancev. V današnjem globaliziranem svetu je posameznikom in gospodarskim družbam na voljo dostop do različnih držav, ki davčnim zavezancem v želji po privabljanju investicij in kapitala ponujajo različne ugodnosti. Preko različnih davčnih olajšav in spodbud skušajo države na svoje ozemlje privabiti investicije in spodbujati gospodarski razvoj, obenem pa se zaradi tega spogledujejo s tveganjem upada proračunskih prihodkov in nezmožnosti zagotavljanja javnih potreb. Zaradi potrebe po ohranitvi proračunskih prihodkov se države nižanju davčnih bremen težko izognejo, kar vodi do pojava mednarodne davčne konkurence. Zniževanje davčnega bremena preko davčnih spodbud pa je potrebno razlikovati od škodljivih praks, s katerimi davčni zavezanci dosegajo nizko oziroma ničelno stopnjo obdavčitve določenega dohodka in tako povzročajo erozijo davčne osnove. Pojav velikih multinacionalnih podjetij, ki svoje dejavnosti razpršujejo po različnih jurisdikcijah in izkoriščajo stik različnih pravnih sistemov, ima največkrat za končni cilj čim nižje plačilo davkov. Z izkoriščanjem pravil o transfernih cenah, kreativnim prilagajanjem lokacije neopredmetenih sredstev, prenašanjem dolga in drugimi tehnikami preusmerjajo obdavčljive dobičke v nizko davčno obremenjene države.
Kot odziv na škodljive davčne prakse, kot so na primer davčne utaje, davčno izogibanje in agresivno davčno načrtovanje, so države v okviru OECD in EU uvedle ukrepe za preprečevanje erozije davčne osnove in dvig ravni meddržavnega sodelovanja. Kljub navedenim prizadevanjem pa sodi pravica do obdavčitve subjektov na državnem ozemlju na področje državne avtonomije, s čimer ohranjajo njihovo sposobnost doseganja notranjih ekonomskih in socialnih ciljev.
Države po svetu zavezancem nalagajo izstopne davke, s katerimi obdavčujejo nerealizirane kapitalske dobičke tako pravnih, kakor tudi fizičnih oseb. Obveznost plačila izstopnega davka za davčnega zavezanca nastane v trenutku čezmejnega prenosa sredstev, ki bi v primeru tako opisanega prenosa znotraj države sicer nastala ob dejanski realizaciji premoženja. Ker bo zaradi prenosa rezidentstva oziroma premoženja preko meje država pristojnost za obdavčitev kasneje izgubila, z obdavčitvijo nerealiziranih kapitalskih dobičkov zavaruje svojo temeljno pravico do obdavčevanja. Tako z upoštevanjem načela teritorialnosti izstopni davki zagotavljajo davčno pravičnost. Pri tem je vloga Sodišča Evropske unije za pravilno uporabo ter interpretacijo evropskega prava in za zagotavljanje skladnosti nacionalnih zakonodaj ključna. Spodbujanje evropskega povezovanja in sodelovanja med državami članicami je za učinkovito obdavčenje in preprečevanje davčnih zlorab nujno. Keywords: neposredni davki, harmonizacija, erozija davčne osnove, davčna konkurenca, agresivno davčno načrtovanje, svoboda ustanavljanja, izstopna obdavčitev, ZDDPO-2. Published in DKUM: 13.05.2024; Views: 262; Downloads: 34 Full text (5,28 MB) |
3. |
4. |
5. Dileme sodobnega oglaševanja : izbrane teme2023, textbook Abstract: Osrednja tema monografije so različni vidiki oglaševanja blaga in storitev. Poleg pravil o javni rabi slovenskega jezika v oglaševanju monografija vsebuje celoviti pregled pravil o oglaševanju v obstoječi slovenski zakonodaji. Poleg splošnih so vključene tudi bolj specifične teme, kot so primerjalno oglaševanje, varstvo otrok v oglaševanju, vplivnostni marketing in uporaba pravil konkurenčnega prava v zvezi s položajem in odgovornostjo vratarjev oziroma digitalnih platform v oglaševanju. Obravnavane so nekatere nove oblike oglaševanja, kot je ciljano politično oglaševanje, ki zajema prikazovanje prilagojenih oglasov o političnih kandidatih in pravno regulacijo tega na ravni EU, ter varstvo osebnih podatkov v oglaševanju. Ostali prispevki se nanašajo na različna področja in vključujejo oglaševanje in trženje z vonjavami s prikazom in analizo pomembnejših sodnih primerov, položaj platformnih delavcev v dejavnosti oglaševanja in njihov dostop do kolektivnega dogovarjanja ter problematiko v zvezi s prihodki od oglaševanja v povezavi s pravico do zasebnosti uporabnikov. Keywords: oglaševanje, potrošnik, podjetje, konkurenca, osebni podatki, vplivnostni marketing, ciljano politično oglaševanje, platformno delo, pravna regulacija vonjev, samoregulativa, spletna platforma Published in DKUM: 25.10.2023; Views: 417; Downloads: 76 Full text (6,97 MB) This document has many files! More... |
6. Raziskovanje uporabne vrednosti teorije dinamičnih zmožnosti : sinteza teoretičnih predpostavkLidija Breznik, 2012, review article Abstract: Teorija dinamičnih zmožnosti kot zadnji, aktualni pristop k proučevanju osnov konkurenčnih prednosti pomeni preskok v načinu razmišljanja in delovanja, saj v ospredje postavlja dinamičnost okolja, ki mu ne moremo ubežati, temveč se mu stalno prilagajati. Glede na relativno kratek čas proučevanja teorije dinamičnih zmožnosti so nastali številni poskusi opredeljevanja, vendar so pri razumevanju teorije povzročili še večjo zmedo. V prispevku predstavljamo sintezo osnovnih izhodišč in predpostavk teorije dinamičnih zmožnosti, na katerih so gradili njeni raziskovalci. S tem želimo opozoriti na potencial, ki ga teorija ponuja, ter spodbuditi raziskovalce k njenemu nadaljnjemu proučevanju, še posebej v empiričnem smislu. Z uvajanjem terminologije v slovenski prostor razširjamo možnosti za njen napredek. Keywords: konkurenca, konkurenčne prednosti, teoretični vidik Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 543; Downloads: 0 |
7. Študijsko gradivo pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme : zbirka vajJerneja Prostor, Lina Burkelc Juras, 2023, higher education textbook Abstract: Študijsko gradivo v obliki zbirke vaj je bilo pripravljeno za izvedbo vaj v pedagoškem procesu pri predmetu Gospodarsko in statusno pravo: izbrane teme na drugi stopnji bolonjskega študija prava. Cilj tega predmeta je pridobiti integrirano znanje o različnih področjih gospodarskega prava in prava družb, ki je zahtevano pri opravljanju državnega pravniškega izpita. Študenti so zato z vajami v tem gradivu napoteni, da najprej ponovijo teoretično znanje o določeni tematiki, v nadaljevanju pa je zajetih nekaj praktičnih primerov, z reševanjem katerih študenti preverijo, ali so predavano snov pravilno razumeli. Pri reševanju je treba uporabiti Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1), Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), Zakon o sodnem registru (ZSReg), Obligacijski zakonik (OZ), Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence (ZPOmK-2), Zakon o prevzemih (ZPre-1), Zakon o industrijski lastnini (ZIL-1), Zakon o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP), Zakon o zavodih (ZZ), Zakon o zadrugah (ZZad), in druge, ter sodno prakso. Zbirka vaj obsega izbrana vprašanja z naslednjih področij: splošnega dela prava družb, povezanih družb, statusnega preoblikovanja družb, prenehanja družb, sodnega registra, gospodarskega pogodbenega prava, prava intelektualne lastnine in konkurenčnega prava. Keywords: pravo družb, povezane družbe, statusno preoblikovanje, prenehanje družb, sodni register, gospodarske pogodbe, intelektualna lastnina, konkurenca Published in DKUM: 09.08.2023; Views: 652; Downloads: 90 Full text (4,88 MB) This document has many files! More... |
8. DAVČNE OAZEVesna Bolte, 2009, undergraduate thesis Abstract: Namen moje diplomske naloge je, prikazati obdavčitev v državah z ugodnejšim davčnim okoljem — v davčnih oazah. Off-shore centri so države oziroma njihova teritorialna območja, katerih glavni namen je, s pomočjo posebnih ugodnosti pritegniti tuj kapital.
Davčni organ mora obravnavati subjekte, ki poslujejo v davčnih oazah, na enak način kot preostale gospodarske subjekte ter presojati pravilnost, popolnost in verodostojnost poslovnih dogodkov in knjigovodskih listin na enak način kot za vse druge poslovne dogodke.
Vendar pa to še ne pomeni, da podatki niso resnični in pošteni, pa čeprav ima partner sedež v davčni oazi. Ravno zaradi tega takšnih dogodkov davčni organ ne sme obravnavati na drugačen način, kot bi jih, če bi posli bili sklenjeni s poslovnimi subjekti, ki imajo sedež na območju, ki se ne šteje za davčno oazo, torej na območju, ki se ne šteje kot ugodnejše davčno okolje. Edina razlika med tema dvema območjema je v velikosti obdavčitve.
Davčni organ pri inšpiciranju ne prizna stroškov subjektov s sedežem v državah z ugodnejšim davčnim okoljem. Zakon o davku oh dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 17/05), ki je začel veljati 1. januarja 2005, prvič uvaja pojem države z ugodnejšim davčnim okoljem in podlago, po kateri se to presoja. Gre namreč za države s povprečnimi nominalnimi stopnjami davka, in sicer s stopnjami, ki so nižje od 12,5%.
Keywords: Obdavčitev v davčnih oazah, vrste davčnih oaz, davčni organ, off-shore center, ključni dejavniki off-shore centrov, (škodljiva) davčna konkurenca, utaja davkov, inšpiciranje. Published in DKUM: 21.02.2023; Views: 663; Downloads: 31 Full text (373,19 KB) |
9. Vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 vpliv lastniških sort na trg hmelja zda v letih od 2000 do 2020 : doktorska disertacijaDouglas MacKinnon, 2022, doctoral dissertation Abstract: Analizirane so bile spremembe dinamike hmeljnega trga med letoma 1948 in 2020, da bi se vzpostavili izhodiščni rezultati in trendi v zvezi z razmerji med metriko industrije ZDA, kot so proizvodnja, zaloge, izpiranje zalog in povprečna cena sezone. Na podlagi edinstvenih tržnih načel je bilo izbranih pet podpopulacij podatkov. Korelacija z metodo Pearson in verjetnost vzročnih odnosov z uporabo Bayesijevega izreka med metriki industrije so bili izračunani tako, da so dokazali svojo evolucijo skozi čas v različnih obdobjih. Primerjave med obdobji so količinsko razčlenile stopnjo, na katero je do leta 2020 vplival hmeljski trg v ZDA. Vsaka spremenljivka je bila analizirana kot odvisna in neodvisna spremenljivka na načine, ki so merili njihov vpliv na dogodke prihodnjih let. To je omogočilo razvoj modela napovedi cen hmelja v ZDA. Z uporabo Indeksa Herfindahl-Hirschman je bilo zmanjšanje konkurenčnosti v industriji hmelja v ZDA zaradi povečanega lastnega deleža sort med letoma 2000 in 2020 količinsko razvrščeno. Dokumentirani so bili hmeljni kartel z vplivom na hektar, proizvodnjo, dobavo in ceno 70 odstotkov hmelja v zda do leta 2020. Napovedi za leta 2020 do leta 2025 so pokazale lastniško sortno prevlado 90 odstotkov industrije ZDA do leta 2025 z 80 odstotki akrila ZDA pod vplivom enega podjetja. Ugotovljeni so bili dokazi za zakasnitev presežnega odziva (DSR), metodo, s katero se razvija disekvilibrij na trgu hmelja in so bili izpostavljeni podatki, ki dokazujejo njegove učinke med letoma 1948 in 2000. Njena odsotnost v obdobju hitre rasti lastnih sort je ponudila dokaze o obstoju in moči kartela. Hmeljsko ravnotežje (HER) je bila predstavljena metoda za določanje tržnega ravnotežja ZDA in njenih učinkov na količinsko napoved cen. Razpravljalo se je o vplivu cen na obstoj hmeljskega kartela, stroških izgub mrtve teže in morebitnih učinkih doganjanja med trgovci in pridelovalci. Keywords: Hmelj, Ravnotežje, Intelektualna lastnina, Lastniški sorti, Konkurenca, Oligopsony, Bayesian, Pearson, Herfindahl-Hirschman, Kartel. Published in DKUM: 09.05.2022; Views: 1053; Downloads: 61 Full text (13,71 MB) |
10. Alternativni načini zaščite geografskega porekla vina v Sloveniji in Severni Makedoniji : diplomsko deloAndrej Bitrakov, 2021, master's thesis Abstract: Magistrska naloga obravnava tematiko alternativnih načinov zaščite geografskega porekla vina v Republiki Sloveniji oziroma Evropski uniji (EU) in Republiki Severni Makedoniji. Geografsko poreklo proizvodov se v izbranih sistemih primarno in neposredno varuje prek t. i. sui generis sistema zaščite. Gre za sistem pravnih pravil in načel, s katerimi se ureja označba geografskega izvora (OGI) kot posebna pravica industrijske (intelektualne) lastnine, ki varuje geografski izvor različnih proizvodov, med njimi tudi vin. Kljub dolgoletni tradiciji tega sistema se pri pridelovalcih vin v modernem času zaradi vsebinske zahtevnosti pogojev za registracijo OGI za vina, kompleksnosti in zapletenosti postopka registracije ter izključujoče narave sistema zaščite na ravni EU vse pogosteje pojavljajo zamisli o uporabi nadomestnih orodij za zaščito geografskega porekla svojih proizvodov. Na podlagi podrobnejše vsebinske analize določb veljavnih slovenskih in makedonskih predpisov ter predpisov EU, stališč vodilne teorije prava OGI, prava znamk in konkurenčnega prava ter sodne prakse Sodišča EU avtor ugotavlja, da obstajajo številni drugi, alternativni načini varstva OGI za vina, ki niso zaščitene v okviru t. i. neposrednega sistema varstva. Kot alternativne možnosti varstva se tako kažejo predvsem kolektivna in certifikacijska znamka, varstvo pred nelojalno konkurenco, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja in pravo varstva potrošnikov. Posebna pozornost je pri tem v magistrskem delu namenjena ne samo osnovni analizi različnih institutov, ki lahko vsaj na teoretični ravni služijo kot alternativno sredstvo za varstvo geografskega imena vin, ampak tudi primerjavi ureditve teh institutov v Sloveniji (ter s tem EU) in Severni Makedoniji. Ugotovitve zaključnega dela so relevantne tudi z vidika večletnega spora med EU in Združenimi državami Amerike (ZDA) o (ne)ustreznosti sui generis sistema zaščite geografskega porekla vina. Izhajajoč iz raziskave alternativnih načinov varstva in zlasti s pomočjo primerjave zaščite geografskega porekla vina z OGI in znamkami avtor ocenjuje, da imajo OGI kot posebna vrsta pravice industrijske lastnine številne jasne in očitne prednosti, ki jih pomembno ločijo od preostalih proučevanih instrumentov. Dodana vrednost OGI je tako v izjemno širokem obsegu varstva, ki ga ti zagotavljajo svojim imetnikom, neomejenem času trajanja, neplačilu pristojbin ter odpornosti pred spremembo v generično ime in posledično izgubo zaščite. Keywords: OGI, posredni sistem varstva, kolektivna znamka, certifikacijska znamka, nelojalna konkurenca, pravo označevanja proizvodov, pravo oglaševanja, pravo varstva potrošnikov, carinsko pravo. Published in DKUM: 10.01.2022; Views: 1386; Downloads: 353 Full text (1,10 MB) |