| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 73
First pagePrevious page12345678Next pageLast page
1.
Stres in izgorelost na delovnem mestu uslužbenca policije in uslužbencev upravnih enot
Laura Pistotnik, 2021, master's thesis

Abstract: Stres in še posebej izgorelost sta sodobna pojava, ki sta postala zelo pomembna zdravstvena tema ter tudi pogosti diagnozi, zaradi katerih vse več ljudi uveljavlja bolniško odsotnost z delovnega mesta. Namen magistrskega dela je bil raziskati pojav stresa in izgorelosti, določiti vzroke, zaradi katerih se pojavita, opisati simptome, ki jih posamezniki ob tem kažejo, in določiti pojavnost ter posledice, ki nastanejo. Zato je bil naš cilj analizirati razlike v stopnji stresa in izgorelosti na delovnem mestu javnega uslužbenca policije in javnih uslužbencev upravnih enot, primerjati stališča med eno in drugo skupino ter poizkušati ugotoviti, kateri izmed njih so bolj izpostavljeni dejavnikom, ki jih preučujemo. Pristopa k preučevanju teme sta bila teoretični in empirični. V teoretičnem delu smo predstavili poglavja o stresu in izgorelosti na delovnem mestu, v empiričnem delu pa smo podrobneje predstavili raziskavo, ki smo jo izvedli s pomočjo prej pripravljenega anketnega vprašalnika. Raziskava je bila opravljena z namenom, da bi opozorili na vse večji problem izpostavljenosti uslužbencev stresu in izgorevanju, ki vse pogosteje vplivata na zaposlene po celem svetu. Zastavili smo si štiri raziskovalna vprašanja in hipoteze na podlagi katerih smo preučili obravnavano tematiko. Rezultati analize odgovorov iz anketnega vprašalnika so pokazali, da stres in izgorelost ne izbirata in lahko prizadeneta vsakega uslužbenca ne glede na njegov spol, starost in delovno dobo. Ugotovili smo, da so anketiranci obeh preučevanih skupin primerljivo izpostavljeni stresu in da njihova najpogostejša dimenzija izgorelosti ni neposredno povezana z delom na splošno. Na podlagi rezultatov raziskave lahko povzamemo, da je potrebno pri vsaki izmed proučevanih skupin sprejeti določene ukrepe, h katerim se mora delodajalec ciljno usmeriti. V zaključku predstavnikom delodajalca predlagamo, da ob sodelovanju s skupino uslužbencev ali s posameznikom poišče načine, s pomočjo katerih bodo uspeli učinkovito zmanjšati stres in/ali izgorelost zaposlenih.
Keywords: stres, izgorelost, delovno mesto, policija, upravne enote, analize, magistrska dela
Published: 17.06.2021; Views: 62; Downloads: 18
.pdf Full text (1,59 MB)

2.
Delo in izgorelost pravosodnih policistov
Lilijana Resnik, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so prikazani vplivi dela paznikov na pojav izgorelosti. V prvem delu je predstavljen pojav izgorelosti. Spregovorimo o prepoznavanju izgorelosti, znakih in simptomih, vzrokih in razvoju ter možnostih preprečevanja te bolezni. V drugem delu predstavljamo paznike, se osredotočamo predvsem na naravo njihovega dela in negativen vpliv zaporskega okolja na njihovo izgorelost. Izgorelost je v sodobni družbi vse večji problem. Ogroženi so zlasti posamezniki, ki delujejo v duhu perfekcionizma. Posamezniki, ki sebe vrednotijo na podlagi dosežkov, so pretirano občutljivi na kritiko, izgubo ali zapuščanje, razlogi pa so lahko tudi pretirana odgovornost na delu, introvertiranost in vzgoja s pogojevano ljubeznijo. Izgorelost je hkrati čustvena in nevrološka kriza in je tudi kriza vrednot. To ni dogodek oziroma pojav, ki se zgodi kar naenkrat, ampak traja običajno dalj časa. Poklicno izgorelost pa povzroča nenehen pritisk na delovnem mestu, ki je posledica negativnih medsebojnih odnosov ali samih okoliščin na delovnem mestu. Zapor kot totalna institucija je zaprt družbeni sistem, njegov glavni namen pa je odtujitev storilcev najhujših kaznivih dejanj iz družbe. Delo v zaporu predstavlja za paznike veliko odgovornost, saj je treba zagotoviti učinkovito varovanje zaprtih oseb, prav tako pa tudi varnost zaposlenih v zaporu in v njegovi okolici. Varovanje v zaporu spada med najzahtevnejše načine varovanja. Pazniki hkrati sodelujejo tudi pri sestavljanju osebnega načrta zapornika, na sestankih vzgojnih skupin in drugih skupinskih sestankih, organiziranju prostočasnih aktivnosti za zapornike in pri drugih nalogah, ki jih od njih zahteva narava dela. Nenehni pritiski, zahteve in stalna pripravljenost na delo predstavljajo težave številnim paznikom.
Keywords: diplomske naloge, izgorelost, stres, paznik, zapor, duševno zdravje
Published: 14.04.2021; Views: 141; Downloads: 70
.pdf Full text (927,02 KB)

3.
Usklajevanje dela in zasebnega življenja pri zaposlenih v proizvodnji
Ariana Volpe, 2020, master's thesis

Abstract: Posameznik je v vsakdanjem življenju primoran nenehno usklajevati zasebno življenje in delo. Kadar je usklajevanje med delom in zasebnim življenjem manj uspešno, prihaja do različnih posledic, kot sta konflikt med delom in družino ter izgorelost. Oba konstrukta sta bila v preteklosti raziskana na različnih vzorcih, manj na vzorcu zaposlenih v proizvodnji. Namen raziskave je bil raziskati usklajevanje dela in zasebnega življenja pri teh zaposlenih. V kvalitativnem delu raziskave smo skušali z izvedbo fokusne skupine pridobiti boljše razumevanje posebnosti dela v proizvodnji, ki so vezane na usklajevanje dela in zasebnega življenja. V drugem smo naše raziskovanje nadgradili z izvedbo kvantitativne raziskave relevantnih spremenljivk na to temo. V analizo smo vključili konflikt med delom in družino, izgorelost, središčnost vlog, miselni odklop od dela ter strategije soočanja s stresom. V fokusni skupini je sodelovalo 6 udeležencev, kvantitativni del pa je zajel 94 proizvodnih delavcev. Ugotovili smo, da obstaja pozitivna povezava med konfliktom med delom in družino ter izgorelostjo pri proizvodnih delavcih. Pri središčnosti družinskih vlog/delovnih vlog ter miselnemu odklopu od dela nismo našli pomembne povezave s konfliktom med delom in družino. Pri strategijah soočanja se je kot pomemben moderator odnosa med konfliktom delo-družina ter izgorelostjo izkazala le strategija miselna neaktivnost, pri konfliktu družina-delo pa strategije soočanja pozitivna reinterpretacija in rast, miselna neaktivnost ter iskanje emocionalne socialne podpore.
Keywords: delo, zasebno življenje, konflikt med delom in družino, izgorelost, zaposleni v proizvodnji
Published: 22.09.2020; Views: 182; Downloads: 55
.pdf Full text (1,11 MB)

4.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, master's thesis

Abstract: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Keywords: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Published: 14.09.2020; Views: 251; Downloads: 132
.pdf Full text (806,03 KB)

5.
Stres in izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih: vloga delovnih zahtev in supervizije
Roberta Gvozdić, 2020, master's thesis

Abstract: Namen magistrskega dela je bil proučiti odnos delovnih zahtev in virov s poklicnim stresom in izgorelostjo pri šolskih svetovalnih delavcih ter pridobiti podrobnejši vpogled v področje supervizije kot enega izmed delovnih virov. V kvantitativni del raziskave je bilo vključenih 176 šolskih svetovalnih delavcev, zaposlenih na osnovnih šolah. Uporabili smo Vprašalnik zaznanega stresa, Vprašalnik za oceno izgorelosti (BAT), Vprašalnik delovnih obremenitev in resursov ter Vprašalnik o bolnikovem zdravju (PHQ-9). Rezultati so pokazali, da delovne obremenitve pozitivno korelirajo s stresom in izgorelostjo, udeleženke kvalitativnega dela raziskave pa kot primer teh izpostavijo predvsem delovne naloge, ki niso neposredno povezane s svetovalno vlogo, in kvantitativno preobremenitev. Na drugi strani se zaznani delovni viri, avtonomija, opora nadrejenih in sodelavcev s stresom in izgorelostjo negativno povezujejo. Medtem ko so delovne obremenitve pozitiven napovednik izgorelosti, slednjo negativno napovedujejo avtonomija in opora sodelavcev. Kljub temu da velika večina svetovalnih delavcev meni, da je supervizija pri njihovem delu potrebna, je zaznati velik razkorak v številu vključenih. Prevladujoči razlog za neudeležbo je, da ta ni omogočena v sklopu institucije. Intervjuvanke zaznavajo velik doprinos supervizije pri delu, med drugim tudi pri obvladovanju poklicnega stresa, vendar rezultati kvantitativnega dela niso pokazali statistično značilnih razlik v stresu in izgorelosti glede na vključenost v proces. Prav tako udeleženost v superviziji ne moderira odnosa med delovnimi obremenitvami in izgorelostjo, medtem ko opora sodelavcev to vlogo izkazuje.
Keywords: šolski svetovalni delavci, izgorelost, stres, delovne zahteve in viri, supervizija
Published: 01.09.2020; Views: 296; Downloads: 107
.pdf Full text (1,27 MB)

6.
Stres in izgorelost pri delu v podjetju KM inštalacije, d.o.o.
Alenka Gračnar, 2020, master's thesis

Abstract: S stresom se srečujemo v zasebnem in poklicnem življenju, ki lahko nastane kot posledica našega nenehnega prilagajanja na stalno spreminjajoče se okolje. Pogosto zasledimo pojmovanje stresa kot bolezen moderne dobe. Pri izdelavi magistrske naloge smo najprej pregledali obstoječo literaturo o obravnavani temi in v teoretičnem delu opisali pojme stres, vrste stresa in druge s stresom povezane pojave, kot so absentizem, prezentizem, fluktuacija, izgorevanje ter usklajevanje poklicnega in družinskega življenja. Ugotovili smo, da stres predstavlja telesno, duševno in vedenjsko reakcijo posameznika, ki se skuša prilagoditi zunanjim ter notranjim stresorjem. Ti stresorji se lahko pojavijo v ali izven delovnega okolja. Pomembno je, da prepoznamo simptome stresa in jih poskušamo obvladati oziroma premagati. Ukrepe za obvladovanje oziroma premagovanje stresa lahko izvajamo tako na ravni posameznika kakor tudi na organizacijski ravni z uvedbo raznih strategij ali programov za premagovanje stresa. V primeru, da simptomov ne prepoznamo, da je stresnih stanj preveč oziroma kadar so stresne situacije prepogoste, premočne ali trajajo predolgo, lahko to vodi do razvoja različnih zdravstvenih težav, ki jih lahko občutimo kot fiziološke, psihološke ali vedenjske posledice stresa. Stres lahko preide tudi v izgorelost, ki smo jo prav tako predstavili. V empiričnem delu smo se ukvarjali z zaznavanjem stresa in izgorelosti zaposlenih v podjetju KM inštalacije. Cilj magistrske naloge je bil ugotoviti stanje na področju stresa in izgorelosti v obravnavanem podjetju ter ugotoviti ali obstajajo razlike glede na demografske značilnosti anketirancev.
Keywords: Stres, izgorelost, dejavniki stresa, simptomi in posledice stresa, načini premagovanja stresa
Published: 18.08.2020; Views: 316; Downloads: 120
.pdf Full text (1,89 MB)

7.
Delati znamo – kaj pa počivati?: Okrevanje po delu z vidika psiholoških izkustev in endokrinega delovanja ter njegov pomen pri razvoju izgorelosti
Barbara Sopčić, 2020, master's thesis

Abstract: Stres in obremenitve sta stalna spremljevalca sodobnih delovnih mest, zato je poleg veščin in znanja za uspešno delo potrebno tudi hitro in učinkovito obnavljanje energije, zmanjševanje obremenjenosti ter pridobivanje novih virov. Ta proces obnavljanja, ki poteka na psihofiziološki ravni, imenujemo okrevanje oz. počitek po delu. V tej prečni raziskavi smo preučevali, kako posamezne izkušnje in vzorci počitka po delu prispevajo k razvoju spočitosti, zmanjšanju utrujenosti, kvaliteti spanca in spremembam v endokrinem delovanju ter kakšna je vloga kvalitete počitka pri razvoju dolgotrajnejših izidov kot je izgorelost. V raziskavo je bilo vključenih 49 delovno aktivnih pisarniških delavcev, zaposlenih v večjem slovenskem storitvenem podjetju. Psihološki vidiki okrevanja so bili ocenjevani s pomočjo baterije samoocenjevalnih vprašalnikov, raven hormona kortizola pa smo vzorčili z odjemom sline, kjer je bilo v skladu s smernicami upoštevanih več kontrolnih spremenljivk. Rezultati regresijskih analiz so pokazali, da psihološka izkustva okrevanja pomembno določajo raven utrujenosti in spočitosti, obenem pa višja raven doživljanja raznolikih psiholoških izkustev okrevanja v času po delu podpira običajno endokrino delovanje, zaznano v jasno doseženem vrhu in jutranjemu odzivu kortizola. Dodatno smo s pomočjo analize latentnih profilov na vzorcu identificirali štiri različne profile okrevanja po delu, kjer je najpogostejši profil »spočiti – problemsko usmerjeno vpeti v delo« (34,7 %). Počitek po delu je pokazal pomembno vlogo tudi pri izgorelosti in njenih sekundarnih simptomih, kjer izstopata predvsem občutek spretnosti ter afektivna ruminacija, ki kot mediatorja predstavljata ključen varovalni dejavnik in dejavnik tveganja. Z upoštevanjem izraženosti izgorelosti smo osvetlili polemiko t. i. adrenalne izgorelosti, kjer rezultati sugerirajo, da pojava izgorelosti ne spremlja zmanjšano delovanje endokrine osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza, medtem ko določena odstopanja v parametrih kortizola lahko zaznamo pri tistih z izraženimi atipičnimi simptomi (psihološki distres, psihosomatske težave in depresivno razpoloženje). Z raziskavo smo pridobili nekatere pomembne iztočnice, ki kažejo, da je za zaposlene, ki se soočajo z izgorelostjo ključno doseganje sprememb v poteku počitka po delu, s čimer poglavnitna skrb delodajalcev postane ne le razvijanje sposobnosti za delo, temveč tudi spodbujanje in nadgrajevanje veščin ustreznega počitka po delu.
Keywords: okrevanje po delu, miselni odklop od dela, občutek spretnosti, kortizol izgorelost
Published: 10.08.2020; Views: 410; Downloads: 118
.pdf Full text (2,46 MB)

8.
Poklicna izgorelost muzejskih pedagogov
Lucija Stakne, 2020, master's thesis

Abstract: Muzejska pedagogika že nekaj časa prevzema pomembno vlogo, saj predstavlja vez med občinstvom in muzeji ter galerijami. V zadnjih desetletjih smo bili priča korenitim spremembam, ki so vplivale na muzejsko pedagogiko. Slednje nas je spodbudilo k raziskovanju profila muzejskih oziroma galerijskih delavcev, ki se ukvarjajo z izobraževanjem. Osrednji problem v magistrskem delu je poklicna izgorelost muzejskih pedagogov zaradi vedno večje delovne obremenitve. V teoretičnih izhodiščih najprej predstavimo muzejsko pedagogiko, pri čemer se posebej posvetimo Sekciji za izobraževanje in komuniciranje, saj je pomembno vplivala na izoblikovanje poklica muzejskega pedagoga pri nas. Nadalje pozornost namenjamo njegovi vlogi in nalogam. Delo muzejskega pedagoga je namreč izrazito interdisciplinarno, spremlja pa ga množica delovnih zadolžitev. Posledično se ti spopadajo z vprašanjem vloge, podcenjevanjem in preobremenjenostjo pri delu, ki lahko preseže osebne prilagoditvene vire in privede do poklicnega stresa. Kot posledica dolgotrajnega kroničnega stresa se pojavi poklicna izgorelost, ki vpliva na zadovoljstvo posameznika pri delu. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvantitativnega in kvalitativnega raziskovanja. Ugotavljamo, da se anketirani muzejski pedagogi čutijo izgorele. V povezavi z zadovoljstvom z delom smo preverjali osebna pojmovanja muzejskih pedagogov. Večina muzejskih pedagogov izraža pozitivno držo in navdušenje v povezavi z delom kljub izzivom, s katerimi se soočajo.
Keywords: muzejska pedagogika, vloga muzejskega pedagoga, stres, poklicna izgorelost, zadovoljstvo z delom, preobremenjenost
Published: 30.07.2020; Views: 199; Downloads: 45
.pdf Full text (2,36 MB)

9.
Stres kot najvišja policijska ovira
Tihomir Knežić, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Z diplomskim delom prikazujemo pojem stresa v policiji skozi nekaj različnih področij. Predvsem so prikazani policijski stresorji, ki so razdeljeni v kategorije: stresorji v zvezi z naravo dela, medsebojni stresorji, organizacijski stresorji in družinski stresorji. Zatem so opisane posledice stresov, ki so jih doživeli policisti, ki so prav tako razdeljene v štiri kategorije: fizične, psihične, socialne in organizacijske. Pokazano je, da stres zelo negativno vpliva na psihično in fizično zdravje policistov, na njihovo socialno življenje, s čimer je zelo oškodovana tudi organizacija, v kateri je policist zaposlen. Na žalost se določeni policisti s stresom soočajo z napačnimi mehanizmi, kot so zloraba alkohola, emocionalno oddaljevanje od družine, disociacija ipd. V stanju umika čutenj ali njihove poplave se vklopi primitivni del možganov, kjer primanjkuje sposobnosti za reševanje težav in uvida v pomene ter razlage, ki so pripeljali do situacije. V takšnem stanju se človek ni zmožen braniti ali uveljaviti oz. izbrati sebi koristno dejanje. Čeprav so mehanizmi soočanja povezani s stabilnimi osebnostnimi karakteristikami, na njih seveda delujejo tudi okolijske variable, kot je vzgoja. Se pravi, da je mogoče uporabljati in se učiti pravilnih oz. adaptivnih mehanizmov soočanja in na tak način preprečiti mnoge slabe posledice stresa, kar je v policijski stroki zelo pomembno. Narava dela policiste uvršča v rizično skupino v smislu pogostejše izpostavljenosti stresorjem in negativnim zdravstvenim posledicam, zaradi česar je neobhodno policiste pripraviti na prihajajoče situacije, kar je možno z edukacijo oz. poučevanjem o pravilnih mehanizmih soočanja ipd. Zelo pomembno je tudi izvajanje psiholoških tretmajev pri policistih, ki so zboleli in imajo znatne psihične in fizične tegobe kot posledice poslovnih stresorjev. Diplomsko delo obravnava oblike in vzroke stresa v policiji s poudarkom na stres kriminalistov, ki se ukvarjajo s področjem zatiranja organizirane kriminalitete. Izvedena je bila anketa med kriminalisti oddelkov za organizirano kriminaliteto na več policijskih upravah v Sloveniji. Prav tako smo za ponazoritev stiske, s katero je lahko soočen policist med rednim delom, izvedli intervju s policistom, ki je bil prisiljen uporabiti strelno orožje zoper storilca kaznivega dejanja. Ugotovitve, do katerih smo prišli na podlagi predhodno izvedenih analiz pridobljenih podatkov in študij teoretičnih vidikov stresa v policiji, kjer smo podatke sicer črpali iz svetovne strokovne in znanstvene literature, pa so, da so slovenski policisti slabo pripravljeni za preprečevanje in obvladovanje stresa v službi. Ugotovili smo tudi, da je po oceni policistov stres zaradi dogodkov, povezanih s službo (organizacijski stresorji), dokaj pogost in ga policisti najpogosteje izpostavljajo kot vzrok svojih notranjih stisk in težav.
Keywords: diplomske naloge, policija, stres, izgorelost, mehanizmi soočanja
Published: 09.07.2020; Views: 243; Downloads: 72
.pdf Full text (334,06 KB)

10.
Vpliv menjave delovnega mesta na zaposlene znotraj organizacije
Urška Kapun Hozjan, 2019, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Leto 2016 v slovenskem prostoru predstavlja prelomnico v zdravstvu, saj so se odprli UC v 10 mestih. Kader je bil prerazporejen iz drugih oddelkov, drugih ustanov oziroma na novo zaposlen. Zanimalo nas je, kako so novoodprti UC po Sloveniji vplivali na zaposlene, ki so že delali na področju zdravstvene nege, vendar delo v UC predstavlja začetek njihovega kariernega razvoja. Raziskovalna metodologija: Uporabili smo anketni vprašalnik. Anketirali smo 96 zaposlenih v vseh UC, in sicer z različno stopnjo izobrazbe, delovno dobo in delovnimi izkušnjami. Vprašalnike smo analizirali, podatke pa obdelali v programu SPSS ter jih prikazali grafično. Rezultati: Ugotovili smo, da novo delovno mesto posameznikom predstavlja strokovni izziv (69 %), možnost soodločanja o prerazporeditvi v UC (59 %), boljše medosebne odnose (64 %) ter možnost kariernega razvoja (71 %). Diskusija in zaključek: Glede na to, da so delovišča nova (novost izvajanja zdravstvene nege) v slovenskem prostoru, se že pojavljajo določeni negativni vplivi na zaposlene v UC. Potrebno bi bilo bolj motivirati zaposlene, morda izbrati drugačno obliko dela, ki bi jih manj obremenila, motivirati z dvigom plačilnih razredov, nagrajevanjem itd. Na osnovi rezultatov smo podali priporočila o spremembah.
Keywords: urgentni center, zdravstvena nega, stres, izgorelost, karierni razvoj, diplomirana medicinska sestra, zdravstveni tehnik
Published: 19.12.2019; Views: 364; Downloads: 67
.pdf Full text (999,93 KB)

Search done in 0.31 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica