| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 698
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Analiza pripravljenosti slovenskega trga na električna vozila : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa
Dijana Arsova, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga temelji na osnovi analize pripravljenosti uporabe električnih vozil na slovenskem ozemlju. V nalogi smo zajeli razvoj električnih vozil, njihovo stagnacijo ter njihovo uporabo danes. Dotaknili smo se tudi podnebnih sprememb, ki nastanejo zaradi emisij toplogrednih plinov. Diplomska naloga prav tako zajema javnomnenjsko analizo, ali je večina prebivalstva v Sloveniji pripravljena narediti zamenjavo vozil na notranje izgorevanje z vozili na električni pogon. Poleg tega smo raziskali, kakšne so napovedi Evropske unije in Slovenije v zvezi z uporabo električnih vozil. Obravnavali smo prav tako prednosti in slabosti, ki jih imajo električna vozila, ter kakšne prispevke nam lahko prinese nakup električnega vozila. V zadnjem delu diplomske naloge smo analizirali podatke in poiskali rešitev, in sicer katero električno vozilo bo najbolj primerno za prodajni slovenski trg.
Keywords: električna vozila, podnebne spremembe, Evropska unija, promet, onesnaževanje, toplogredni plini
Published in DKUM: 16.01.2023; Views: 49; Downloads: 11
.pdf Full text (2,85 MB)

2.
Zloraba dovoljenj za prebivanje v Republiki Sloveniji z namenom dela na črno v RS in državah EU : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Tom Gracar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Današnji čas je zaznamovan z množičnimi migracijami, ki so posledica zapletenih mednarodnih odnosov in konfliktov. Migracije pomenijo določena tveganja v povezavi z ekonomsko, varnostno, družbeno in kulturno situacijo tudi v državah Evropske unije, saj imajo velik vpliv na proces evropskega povezovanja, ki predvideva prost pretok blaga, storitev, kapitala in ljudi na prostoru Evropske unije in odpravo notranjih meja med članicami. Kljub dogovoru med članicami se to izvršuje le delno, saj določene države Evropske unije ponovno uvajajo nadzor na svojih mejah. S tem se pojavljajo dvomi o prihodnosti Evropske unije. Države članice Evropske unije morajo skupaj poiskati način, kako omejiti in obvladovati tokove priseljencev in prosilcev za azil. Državljani Evropske unije želijo, da je Unija solidarna z ljudmi, ki bežijo pred preganjanjem in vojno, a odločna proti tistim, ki nimajo pravice do vstopa ali prebivanja v Evropi. Republika Slovenija je kot članica Evropske unije zelo priljubljena kot izhodiščna točka za nadaljnjo migracijo tujcev v okviru Evropske unije, saj jim izdano dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji omogoča prosto gibanje in bivanje v vseh članicah Evropske unije. Organi pregona ugotavljajo, da obstajajo primeri, ko si tujci pridobijo dovoljenje za prebivanje v Republiki Sloveniji v nasprotju z zakonsko predpisanimi nameni. Ti tujci se v želji po večjem zaslužku zaposlujejo na črno in se nemalokrat po neuspelem poskusu zaposlitve pričnejo ukvarjati s kriminalnimi dejanji, kar vpliva na znižanje standarda varnosti. Drugi primer je ustanavljanje t. i. slamnatih podjetij, ki služijo predvsem za pridobivanje dovoljenj za prebivanje ali za »pranje denarja«. O različnih primerih zlorab nas vsakodnevno obveščajo sredstva javnega obveščanja. Prav tako se je treba zavedati, da migracije predstavljajo za državo tudi določeno finančno breme. To finančno breme je mišljeno v smislu celote vseh mehanizmov države (pristojnih organov), ki so odgovorni za nadzor in obravnavo migracij.
Keywords: migracije, dovoljenja za prebivanje, delo na črno, Evropska unija, diplomske naloge
Published in DKUM: 13.01.2023; Views: 99; Downloads: 22
.pdf Full text (938,59 KB)

3.
Zeleni energetski prehod in trgi kovin
Ana Ulbin, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Če želimo minimizirati škodo iz podnebnih sprememb, je ključno, da dvig globalne temperature omejimo pod 2 °C v primerjavi s predindustrijsko dobo. Glavni krivec antropogenega segrevanja ozračja je energetski sektor, zaradi česar igra prehod k nizkoogljičnim virom pridobivanja energije osrednjo vlogo v zeleni tranziciji. Solarne in vetrne elektrarne, električna vozila, baterije in električna omrežja temeljijo na izrazito mineralno intenzivnih tehnologijah, kar pomeni, da bo uspešen zeleni energetski prehod zahteval ogromno povečanje povpraševanja po nekaterih kovinah, kot so baker, litij, nikelj in kobalt. Problematika pri tem je, da so trgi kovin nepopolni. Nahajališča rud so pogosto koncentrirana v slabo upravljanih državah, časi do vzpostavitve nove proizvodnje so dolgi, koncentracija proizvodnje pa je tako po državah kot po podjetjih velika tudi v fazah prečiščevanja kovin. Posledični morebitni deficiti na trgih kovin bi lahko zakasnili zeleni prehod, hkrati pa povzročili geopolitične pretrese. Države, ki ne bodo uspele zagotoviti dovoljšne oskrbe s kritičnimi minerali, dovoljšnega obsega domačih predelovalnih zmogljivosti in zadostne proizvodnje zelenih tehnologij, bi lahko postale nekonkurenčne. Tveganja za Evropsko unijo so velika. Res je, da bi uspešen zeleni energetski prehod lahko zmanjšal njeno izpostavljenost uvozu ruskih energentov, vendar je hkrati Evropska unija močno odvisna od uvoza kovin, ki so potrebne za zeleni prehod. Pri tem obstaja nevarnost, da bi se Evropska unija v prihodnosti pretirano izpostavila svoji strateški tekmici Kitajski, ki večinoma dominira v vseh fazah verig vrednosti zelenih tehnologij.
Keywords: zeleni energetski prehod, baker, nikelj, litij, kobalt, Evropska unija
Published in DKUM: 10.11.2022; Views: 91; Downloads: 16
.pdf Full text (2,37 MB)

4.
Trgovinski sporazum med EU in Kanado - ekonomski in pravni vidik
Iris Robič Klobasa, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je bolj podrobno opisan trgovinski sporazum med Evropsko Unijo in Kanado, ki ga s kratico poimenujemo CETA. Uvodoma je predstavljeno področje mednarodnega trgovanja, ki obsega poslovanje s trgovinskimi sporazumi med državami Evropske Unije in tretjimi državami. V delu smo obravnavali mednarodno trgovino in področja, ki so vključena v njeno poslovanje ter opredelili del mednarodne trgovine, ki se imenuje trgovinska politika. Ta uporablja različne mednarodne instrumente za bolj učinkovito poslovanje na mednarodnih trgih. Predstavljene so značilnosti trgovinskih sporazumov, ki so eden najpomembnejših dejavnikov za mednarodno poslovanje. Pri tem smo se osredotočili na sporazum CETA, ki vključuje boljše poslovne priložnosti s postopnim zmanjševanjem ovir in enakopravnim, predvidljivim in pošteno konkurenčnim sodelovanjem. CETA je eden najmočnejših sporazumov, ki pokriva različna področja, kot so carine, poreklo blaga, uvoz in izvoz, investicije, itd. Skozi delo smo raziskali pozitivne in negativne vplive, ki nastanejo kot posledica sporazuma CETA na države pogodbenice, med katerimi je tudi Slovenija. Ob koncu diplomskega dela smo raziskali, kako se obnese sporazum CETA v času pandemije Covid-19.
Keywords: trgovinski sporazumi, mednarodna trgovina, evropska unija, tretje države, mednarodno sodelovanje
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 99; Downloads: 9
.pdf Full text (1,25 MB)

5.
Uvedba evra na Hrvaškem
Margaret Zoka, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Republika Hrvaška je leta 2013 postala 27. članica Evropske unije, kar pomeni, da je najmlajša članica. Z vstopom v Evropsko unijo je Hrvaška pridobila številne prednosti, kot so vstop na velik evropski trg, prostejši pretok blaga, delovne sile in kapitala, večja konkurenčnost kot pri državah nečlanicah ter financiranje projektov iz skladov EU, kar je povzročilo splošno izboljšanje gospodarstva. Vse države članice imajo možnost vstopa v evrsko območje, torej da sprejmejo evro kot svojo nacionalno valuto. Z vstopom v evrsko območje članice pridobijo še večje koristi, saj vstop v evrsko območje odpravlja valutno tveganje, znižuje transakcijske stroške pretvorbe valut ter prinaša dostop do vzajemnih skladov in večjo konkurenčnost gospodarstva. Hrvaška se je mehanizmu deviznih tečajev ali ERM II pridružila leta 2020 in je trenutno v tako imenovani »čakalnici«, kjer bo dve leti, kar je pogoj za prevzem evra. Glede na to, da v svetu trenutno prevladuje pandemija covida-19, so prizadeta vsa gospodarstva, kar pomeni, da je bil vstop Hrvaške v evrsko območje še toliko težji. Ne glede na vse izzive bo Hrvaška s 1. januarjem 2023 prevzela evro. Uvedba evra za Hrvaško pomeni nove prednosti, pa tudi nova tveganja. Glavni prednosti sta odprava valutnega tveganja in znižanje stroškov pretvorbe valut, zaradi česar bo hrvaško gospodarstvo privlačnejše za potencialne partnerje. Glavna tveganja uvedbe evra so izguba neodvisne denarne politike, enkratni stroški konverzije in tveganje dviga cen. Po primerjavi prednosti in slabosti uvedbe evra lahko sklepamo, da bo Hrvaška imela več koristi kot škode.
Keywords: Evropska unija, evrsko območje, mehanizem ERM II, Hrvaška in Evropska unija.
Published in DKUM: 02.11.2022; Views: 120; Downloads: 15
.pdf Full text (2,12 MB)

6.
Pravni vidiki umeščanja v prostor na primeru Sončne elektrarne Zlatoličje - Formin : magistrsko delo
Eva Fekonja, 2022, master's thesis

Abstract: Globalno segrevanje in podnebne spremembe so prepoznane kot resnična skrb, zato se pozornost načrtovalcev in operaterjev elektroenergetskega sistema osredotoča na uporabo alternativnih energetskih tehnologij z nizkimi emisijami za proizvodnjo električne energije. OVE imajo veliko prednost vključno z zmanjšanjem podnebnih sprememb, povečanjem trajnosti v energetskem sektorju in povečanjem zanesljivosti oskrbe z energijo. Za prehod v nizkoogljično družbo in pridobivanje OVE je potrebno energetske objekte OVE umestiti v prostor. Postopek umeščanja energetskih objektov OVE v RS poteka skladno z določbami ZUreP-3, ki je bil leta 2021 noveliran, uporablja pa se od 1. junija 2022. ZUreP-3 ohranja vsebino, že uveljavljene pojme in strukturo prej veljavnega zakona ZUreP-2 ter ga nadgrajuje, kljub temu pa prinaša številne in obsežne spremembe. Pripravljen je z namenom doseganja ciljev trajnostnega prostorskega razvoja, učinkovitega upravljanja s prostorom, z namenom optimizacije in učinkovitejšega vodenja postopkov. Za gradnjo energetskih objektov ločimo prostorske ureditve lokalnega pomena, za katere je pristojna občina, v območju katere leži načrtovana prostorska ureditev in prostorske ureditve državnega pomena, za katere je pristojna država. Elektrarne z nazivno močjo najmanj 10 MW ali več spadajo med prostorske ureditve državnega pomena in se načrtujejo z DPN. Prostorske ureditve državnega pomena so lahko tudi druge ureditve, če vlada na predlog ministrstva, v pristojnost katerega spada prostorska ureditev, po predhodnem mnenju Komisije za prostorski razvoj ugotovi, da gre za tako prostorsko ureditev, ki je zaradi svojih gospodarskih, socialnih, kulturnih in varstvenih značilnosti pomembna za razvoj RS. Pri načrtovanju umestitve energetskih objektov v prostor, je potrebno upoštevati varstvene zahteve in omejitve, ki izhajajo iz t.i. sektorskih predpisov. Gre za predpise, ki se nanašajo na ohranjanje narave, kulturne dediščine, varstvo okolja, vod in drugih. RS ima ogromno potenciala za uvajanje OVE, vendar postopek umeščanja naleti prav na težave, povezane z naravovarstvenimi vidiki. Predstavljen postopek umeščanja SE Zlatoličje – Formin poteka po postopku DPN in želi prispevati k zanesljivi, trajnostni in konkurenčni oskrbi z energijo ter povečanju oskrbe z energijo iz OVE. Načrtovana SE Zlatoličje - Formin leži v vzhodnem delu Slovenije, na umetnih kanalih hidroelektrarn med Zlatoličjem in Forminom, vzhodno in zahodno od mesta Ptuj. Sončna elektrarna se bo raztezala na brežine derivacijskih kanalov dveh hidro elektrarn (HE Formin in HE Zlatoličje). Sega v območje varstva kulturne dediščine, vodovarstvena območja, poplavna območja in območja posebnih varstvenih režimov ohranjanja narave, zato je potrebno že v pobudi DPN opraviti analizo stanja. Končni datum pričetka obratovanja SE Zlatoličje je predviden 2. maja 2025, SE Formin pa 2. maja 2026. V postopku umeščanja energetskih objektov OVE v prostor, se udeleženeci soočajo z mnogimi ovirami. Pomembno je, da te ovire premagamo in omogočimo čim boljši in hitrejši razvoj novih proizvodnih virov OVE tudi zavoljo energetske revščine, ki nam sledi.
Keywords: Energetska unija, obnovljivi viri energije, NEPN, umeščanje v prostor, državni prostorski načrt, varstvo okolja, sončna elektrarna.
Published in DKUM: 19.10.2022; Views: 191; Downloads: 70
.pdf Full text (1,85 MB)

7.
Vpliv staranja prebivalstva na zdravstvene izdatke in prihajajoči izzivi zdravstvenega sistema
Teja Kosi, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Staranje prebivalstva predstavlja globalen pojav, ki je odraz zniževanja števila rojstev in izboljšanja zdravja ljudi ter dolgoživosti. Trend naraščanja števila in deleža starejšega prebivalstva je dandanes mogoče zaznati že v praktično vseh državah članicah EU. V prihodnje je pričakovati izrazito preoblikovanje evropske prebivalstvene piramide, za katero bo značilen prehod k vse starejši sestavi prebivalstva. V letu 2020 so prebivalci stari 80 let ali več predstavljali 5,9 % celotne populacije, leta 2070 pa bo po napovedih ta delež mnogo večji, in sicer kar 13,2 %. Zdravstveni sistemi v EU so se znašli pred velikim izzivom zagotavljanja dolgoročne finančne stabilnosti in vzdržnosti, saj vse večji delež starejšega prebivalstva ustvarja pritiske na javne odhodke, ki so povezani s staranjem. Poleg staranja prebivalstva dodatne izzive za zdravstveni sektor predstavljajo razvoj novih tehnologij in uporaba digitalnih orodij ter izbruh pandemije koronavirusa, ki je zdravstvene sisteme temeljito pretresel in jih postavil pred preizkušnjo, saj so bile razkrite mnoge pomanjkljivosti zdravstvenih sistemov držav članic. Omenjene izzive in zdravstvene izdatke lahko države uspešno obvladujejo s sistematičnimi in učinkovitimi ukrepi politike, ki so osredotočeni zlasti na zdravje ljudi. V naslednjih letih je mogoče pričakovati nadaljnje povečevanje zdravstvenih izdatkov, pri čemer bo staranje še vedno predstavljalo pomemben dejavnik v diskusijah o rasti izdatkov za zdravstvo, ki bodo glede na napovedane trende v prihodnosti bolj usmerjeni v starejše prebivalstvo.
Keywords: Staranje prebivalstva, Evropska unija, zdravstveni izdatki, zdravstveni izzivi, vzdržnost zdravstvenega sistema, ukrepi politike.
Published in DKUM: 13.10.2022; Views: 108; Downloads: 36
.pdf Full text (1,69 MB)

8.
Boj Evropske unije proti organizirani kriminaliteti : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Benjamin Čehič Limoni, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Organizirane kriminalne skupine izvajajo kazniva dejanja, z namenom pridobiti si predvsem moč ali dobiček. Na območju Evropske Unije se ukvarjajo s številnimi dejavnostmi, katere so odvisne od povpraševanja družbe, v kateri se organizirana kriminalna skupina nahaja. Najpogostejše oblike dejanj, s katerimi se te skupine na območju EU ukvarjajo, so trgovina z drogami, tihotapljenje ljudi, trgovina s strelnim orožjem, finančne ali druge vrste goljufij, kibernetska kriminaliteta ter ekološka kriminaliteta. Ker omenjena dejanja povzročajo škodo državnemu sistemu, se države med seboj povezujejo in ustvarjajo razne instrumente za boj proti organizirani kriminaliteti. Ker je za boj proti organizirani kriminaliteti najpomembnejša transparentnost in mednarodno sodelovanje, velik korak za boj proti organizirani kriminaliteta predstavlja združitev držav v EU. Glavni instrument EU za boj proti organizirani kriminaliteti predstavlja varnostna pobuda EMPACT, v okviru katerega se med seboj povezujejo razne organizacije za boj proti organizirani kriminaliteti, kot so Europol, Frontex, Eurojust, CEPOL, itd. Rezultati kažejo, da se Evropska unija sicer dobro bori proti OK, vendar pa se bodo morali z razvojem organizirane kriminalitete močno razviti tudi načini preiskovanja le-te, če hočemo, da rezultati ostanejo na tem nivoju. Ugotovili smo, da organizirana kriminaliteta predstavlja zelo velik problem predvsem zaradi dejstva, da je zelo močno povezana s korupcijo oseb na visokih položajih, pri čemer korupcija teh oseb direktno omogoča obstoj organizirane kriminalitete.
Keywords: organizirana kriminaliteta, preprečevanje kriminalitete, Evropska unija, Europol, Eurojust, Frontex, CEPOL, diplomske naloge
Published in DKUM: 12.10.2022; Views: 106; Downloads: 35
.pdf Full text (2,78 MB)

9.
Izzivi vzdržnosti pokojninskih sistemov v državah EU
Anja Sekirnik, 2022, undergraduate thesis

Abstract: Pokojnine predstavljajo glavni vir dohodka v Sloveniji ter so dostopne večini prebivalcev, pravica do pokojnine je določena v ustavi. V Sloveniji je leta 2020 pokojnino prejemalo 96,4 % prebivalcev, starejših od 65 let in 99,1 % starejših od 75 let (SURS, 2021). Pomembna značilnost pokojnine je, da gre za pravico dolgotrajne narave, ki pretežnemu delu upravičencev zagotavlja edini vir dohodka za preživljanje v starosti (Bubnov Škoberne in Strban, 2010: 213). Za Slovenijo je pomembno, da bi zaradi zagotavljanja dolgoročne finančne vzdržnosti pokojninskega sistema čim prej začeli izvajati celovitejšo pokojninsko reformo. Projekcije izdatkov za pokojnine kažejo dolgoročno nevzdržnost veljavnih politik, tako povečanje izdatkov pa bi precej spremenilo obstoječa družbena razmerja. K rasti izdatkov za pokojnine pomembno prispevata razmeroma pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje. Slovenija je tudi med redkimi državami EU, v katerih zakonska upokojitvena starost tudi v prihodnosti ostaja enaka, kot je zdaj (UMAR, avgust 2021). Pokojninski sistemi v EU in tudi v svetu se vse bolj prilagajajo demografskim dejavnikom. V večini držav so se ukrepi, ki naj bi zajezili vpliv demografskih sprememb na pokojnine in povečali vzdržnost sistemov, nanašali na dvig upokojitvene starosti oziroma njihovo prilagoditev pričakovanemu trajanju življenja, zaostrovanje pogojev za upravičenost do pokojnine, spremembo pokojninskih shem (iz sheme z določenimi pravicami na sheme z določenimi prispevki) in povečan poudarek na individualizaciji pokojnin oziroma dodatnem varčevanju (Spasova in Ward, 2019: 117; UMAR, 2019b: 45–48) ter povečanju odgovornosti posameznikov za finančno varnost v starosti, za kar pa bi bile v Sloveniji potrebne nove sistemske spodbude (UMAR, avgust 2021).
Keywords: pokojninski sistem, Evropska unija, Slovenija, vzdržnost pokojninskih sistemov, primerjava
Published in DKUM: 12.09.2022; Views: 203; Downloads: 45
.pdf Full text (921,80 KB)

10.
Uvajanje krožnega gospodarstva na področju ravnanja z embalažo – primerjava Slovenije in EU
Armin Odobašić, 2022, master's thesis

Abstract: Embalaža je v današnjem času zelo pomembna pri pripravi končnega izdelka za prodajo. Z zmanjšanjem količine embalaže se posledično zmanjša tudi količina odpadne embalaže. Ponovno uporabo lahko dosežemo z uvajanjem vračljive embalaže, vendar je to povezano z določenimi ekonomskimi, logističnimi in tudi okolijskimi problemi. Čim višjo stopnjo recikliranja embalaže lahko dosežemo z uvajanjem krožnega gospodarstva, vendar pa so na tem področju precejšnje razlike glede na snovno sestavo embalaže. V magistrskem delu smo raziskali stanje na področju ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji in na območju EU ter reference in stopnjo ozaveščenosti uporabnikov. V splošnem delu smo opravili pregled domače in tuje znanstvene in strokovne literature z obravnavanega področja. Vključili smo pregled posameznih vrst embalaže glede na snovno sestavo, predpise, trende in okvirne cilje. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika opravili raziskavo med državljani Slovenije in Nemčije. Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili metode deskripcije, kompilacije in analize.
Keywords: odpadna embalaža, krožno gospodarstvo, Slovenija, Evropska unija, Nemčija
Published in DKUM: 15.07.2022; Views: 304; Downloads: 72
.pdf Full text (1,80 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica