| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


81 - 90 / 336
First pagePrevious page567891011121314Next pageLast page
81.
PRAVNA UREDITEV UMETNE PREKINITVE NOSEČNOSTI V REPUBLIKI SLOVENIJI
Suzana Pisnik, 2012, master's thesis

Abstract: Umetna prekinitev nosečnosti spada med občutljivejše teme po vsem svetu. Zgodovinsko ni jasno, kdaj se je začelo razpravljati o sami etiki umetne prekinitve nosečnosti, lahko pa povem, da se je njeno pravno urejanje začelo v 18. st. Tako med prvo državo, ki je uzakonila umetno prekinitev nosečnosti spada Sovjetska zveza. Njena uzakonitev pa je pozneje vplivala na večino drugih vzhodno evropskih držav. Vsaka odprava plodu in vsako dejanje proti človeškemu življenju, ki je spočeto v materinem telesu in ki se še ni rodilo ter vsaka ločitev plodu od materinega telesa, ki povzroči njegovo smrt, imenujemo umetna prekinitev nosečnosti. Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok opredeljuje umetno prekinitev nosečnosti kot medicinski poseg, ki se opravi na zahtevo nosečnice, če nosečnost ne traja več kot deset tednov. S tem medicinskim posegom se tako povzroči zaključek nosečnosti, še preden se otrok rodi. Umetna prekinitev nosečnosti je zelo delikatna tema in jo dandanes označujejo kot socialno nezaželeni ukrep za uravnavanje rojstev oziroma prekinjanje nezaželenih nosečnosti. Kljub današnjim številnim metodam kontracepcije, obstaja v svetu veliko žena in deklet, ki se odločajo za umetno prekinitev nosečnosti. Zakaj? Iz preprostega razloga in sicer zato, ker je to edino sredstvo za preprečevanje rojstev po spočetju. Med najpomembnejše zakone v Sloveniji, ki urejajo področje umetne prekinitve nosečnosti tako spada Zakon o zdravstvenih ukrepih pri uresničevanju pravic do svobodnega odločanja o rojstvu otrok, Zakon o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), Zakon o zdravniški službi (ZZdrS) in ne nazadnje tudi Ustava Republike Slovenije ter ostali drugi pomembni predpisi.Umetna prekinitev nosečnosti je v Sloveniji legalna od leta 1977 in dovoljena pod pogojem, da nosečnost ne traja več kot deset tednov. Tako je z liberalizacijo zakonodaje postala umetna prekinitev nosečnosti varna in dostopna vsem ženskam v Sloveniji. Da bi si lahko sami oblikovali neko lastno mnenje in stališče pa je pomembno, da se podučimo o umetni prekinitvi nosečnosti, saj nam to daje nek vpogled v njo in tako lahko na podlagi dobrega poznavanja tega področja, podamo neko objektivnejšo in kritično presojo.
Keywords: umetna prekinitev nosečnosti, abortus, splav, zarodek, embrio, pravna ureditev umetne prekinitve nosečnosti, zgodovina umetne prekinitve nosečnosti, ugovor vesti, odgovornost za neuspešno opravljeno umetno prekinitev nosečnosti, pravica partnerja pri umetni prekinitvi nosečnosti.
Published: 16.03.2012; Views: 4565; Downloads: 1326
.pdf Full text (773,54 KB)

82.
Pregled osebe kot varnostno in procesno pooblastilo policije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Gregor Majerič, 2012, bachelor thesis/paper

Abstract: Namen diplomskega dela je pravna analiza ureditve pregleda oseb, kot varnostnega in procesnega pooblastila policije. V tej povezavi je prav tako obravnavana tematika pregleda prevoznih sredstev, potnikov in prtljage. Diplomsko delo obravnava tudi primerljivo pravno ureditev v drugih državah. Vsa omenjena pooblastila pomenijo določen poseg v človekove pravice in temeljne svoboščine, predvsem v poseg v pravico do zasebnosti in telesne celovitosti. Uvod je namenjen predstavitvi pomena policijskih pooblastil v družbi, ter zakaj je pomembno, da policisti svoja pooblastila natančno poznajo. Samo jedro diplomskega dela je namenjeno predstavitvi posameznih pooblastil pregleda osebe, varnostnega pregleda, pregleda prevoznega sredstva potnikov in prtljage ter osebne preiskave in njihovi razčlenitvi. S prikazom na določenih primerih sem skušal upravičiti poseg takšnih pooblastil v človekove pravice in temeljne svoboščine. Nekaj poudarka je podanega tudi doktrini Stop and frisk, katero je razvilo Vrhovno sodišče ZDA. V sklepu je predstavljena primerjava posameznih obravnavanih pooblastil ter primerljiva pravna ureditev v Avstriji in Združenih državah Amerike.
Keywords: policija, policijska pooblastila, osebne preiskave, pregled oseb, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 15.05.2012; Views: 2262; Downloads: 448
.pdf Full text (344,68 KB)

83.
PREDKUPNE PRAVICE NA NEPREMIČNINAH V JAVNEM INTERESU
Andreja Jeza, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predkupna pravica je pravica do nakupa stvari, pred drugimi interesenti. Poznamo pogodbeno in zakonito predkupno pravico. Ena najšibkejših oblik omejevanja lastninske pravice na nepremičninah je zakonita predkupna pravica. Pri tej omejitvi se v javnem interesu omejuje promet oziroma razpolaganje z nepremičninami. Javni interes je regularna splošna korist. Zakonita predkupna pravica ne posega bistveno v svobodo lastnikovega razpolaganja, temveč usmerja pravni promet na osebo, ki se glede na javni interes šteje za najprimernejšega lastnika nepremičnine. Zakonita predkupna pravica ne ovira lastnika nepremičnine pri odločitvi, ali bo nepremičnino prodal, temveč vpliva samo na odločitev, komu jo bo prodal. Zakonita predkupna pravica obstaja, dokler velja zakon, ki jo ureja. Pri prodaji nepremičnine mora lastnik nepremičnine (predkupni zavezanec) najprej preveriti, če njegova nepremičnina leži na območju predkupne pravice. Če nepremičnina leži na območju predkupne pravice, je prodajalec dolžan nepremičnino najprej ponuditi predkupnemu upravičencu. Predkupni upravičenec pa se mora v določenem roku izjaviti, ali bo nepremičnino kupil ali ne. Če se odloči, da je ne bo kupil, lahko lastnik nepremičnino proda drugi osebi, vendar pod enakimi ali zase ugodnejšimi pogoji, kot jih je ponudil predkupnemu upravičencu.
Keywords: Ključne besede: predkupna pravica, zavezanec, upravičenec, nepremičnina, občina, država, lokalna skupnost.
Published: 16.05.2012; Views: 1600; Downloads: 204
.pdf Full text (434,83 KB)

84.
DISKRIMINACIJA PRI ZAPOSLOVANJU IN DELU NA PODLAGI SPOLNE USMERJENOSTI
Polona Markovič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Ustavno zagotovljena pravica do enakosti, brez kakršnegakoli razlikovanja na podlagi osebnih okoliščin, predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic. Za zagotavljanje enakega obravnavanja posameznikov in različnih skupin oseb na vseh področjih družbenega življenja je neizogibno potrebna natančna zakonska opredelitev varstva pred diskriminacijo. Prepoved diskriminacije je pravno regulirana v določilih mnogih dokumentov, sprejetih na mednarodni in nacionalni ravni. Diskriminacijo lahko najbolj splošno opredelimo kot kakršnokoli razlikovanje, ki ni objektivno utemeljeno ter je nerazumno in škodljivo za posameznika ali določeno skupino oseb. Do diskriminacije posameznikov, predvsem v sferi delovnega prava, lahko prihaja na podlagi različnih osebnih okoliščin. Ena izmed teh okoliščin je tudi spolna usmerjenost. Homoseksualnost v sodobni, izrazito heteroseksualno usmerjeni družbi, še vedno predstavlja tabu. Istospolno usmerjene osebe so zaradi množičnih predsodkov in negativnih stereotipov pogosto odrinjene na sam rob družbe. Zaradi svoje spolne usmerjenosti velikokrat postanejo tarča posmeha, zbadljivk, norčevanja, nadlegovanja in celo nasilja, in to predvsem v delovnem okolju, vse to pa nima negativnega vpliva samo na njihovo splošno počutje, samopodobo, samozavest, zdravje itd., pač pa lahko v skrajnih primerih celo ogrozi njihovo eksistenco. Posameznikova poklicna pot naj bi zrcalila njegovo strokovno usposobljenost, vložen trud in uspešnost pri opravljanju dela, nikakor pa ne bi smela biti odvisna od njegovih osebnih okoliščin. Potencialno nevarnost za diskriminacijo istospolno usmerjenih oseb predstavljajo skoraj vsa področja v procesu zaposlovanja in na trgu dela. Izsledki raziskav, opravljenih na nacionalni in evropski ravni, prikazujejo jasno sliko stanja razširjenosti homofobične diskriminacije v delovnem okolju. Navkljub obširni prepovedi tovrstne diskriminacije v nacionalnih in mednarodnih pravnih aktih, je v praksi neenakopravno obravnavanje istospolno usmerjenih oseb pri zaposlovanju in delu še vedno močno razširjeno. Prav zato se, predvsem z namenom zagotavljanja enakopravnosti pripadnikov spolnih manjšin, poudarja vedno večja vloga različnih nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju.
Keywords: Pravica do enakosti, diskriminacija, prepoved diskriminacije, istospolna usmerjenost, homofobija, zaposlovanje, delo, nevladne organizacije.
Published: 10.05.2012; Views: 2708; Downloads: 386
.pdf Full text (1,93 MB)

85.
PRAVICA DO ZASEBNOSTI S POUDARKOM NA PACIENTOVI ZASEBNOSTI
Žiga Rijavec, 2014, undergraduate thesis

Abstract: V tem diplomskem delu njegov avtor poskuša izpostaviti pomembnost bolnikove pravice do zasebnosti. Posameznikovo pravico do zasebnosti v državah z demokratično ureditvijo uvrščamo med varovane kategorije. V veliki večini si države prizadevajo za pravo mero pri urejanju poštenega ravnanja z osebnimi podatki, ki na eni strani omogoča varstvo posameznikove zasebne sfere in po drugi strani tudi dostopnost do podatkov, kadar tako narekujejo upravičeni interesi. V današnjem času obstajajo številni načini nepoštene in nedopustne manipulacije s podatki, zato je še toliko pomembneje, da se le te zaščiti. Vsaka pravica, pa je enako kot je podeljena tudi omejena z dolžnostmi. Nasprotni pol pravice do zasebnosti je dolžnost ohranitve skrivnosti oz. tajnosti oz. prepoved neupravičenega zbiranja in uporabe osebnih podatkov. V tem delu je pravica do zasebnosti obravnavana z drugega zornega kota, kot je to običajno v slovenskih diplomskih delih. Izhodišče ni slovenska ureditev, temveč ureditev Združenega kraljestva. Le ta je najprej predstavljena na splošno, predvsem v povezavi in sklicevanjem na angleški, ameriški, nemški, francoski in na koncu na slovenski pravni red. V drugem delu pa je posebej predstavljena pacientova pravica do zasebnosti v pravu Združenega kraljestva in v pravu RS. Pravica do zasebnosti ima poseben položaj. Ne more veljati absolutno, kadar so drugi interesi pomembnejši (na primer javni interes ali uveljavljanje pravic drugih oseb). Vsak zasebni interes še ne more biti zadosten razlog za razkritje določenih osebnih podatkov. Šele, če je podan upravičen interes, se lahko omeji pravica do zasebnosti in se upravičenemu uporabniku omogoči dostop. Te splošne ugotovitve so vodilo tudi ureditvi pacientove zasebnosti. V delu so predstavljeni tudi najpomembnejši vidiki in zlasti najpogostejše kršitve pacientove zasebnosti.
Keywords: Človekove pravice, pravica do zasebnosti, pacientove pravice, področje zasebnosti, zaupnost, dolžnost medicinskega osebja za ohranitev tajnosti.
Published: 12.02.2015; Views: 723; Downloads: 148
.pdf Full text (698,35 KB)

86.
KMETIJSKE SUBVENCIJE V SLOVENIJI
Martina Rihter, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomski seminar zajema glavne značilnosti skupne kmetijske politike EU in kmetijske politike v Sloveniji ter njen razvoj. SKP je nastala zaradi potreb po povečanju in zagotovitvi zadostne količine hrane in je ena izmed najstarejših in tudi najpomembnejših skupnih kmetijskih politk EU. Njene naloge so se skozi tehnološki razvoj razvijale ter spreminjale. Sedaj posveča večjo pozornost varovanju okolja in razvoju podeželja. Predstavljena je tudi kmetijska politika Slovenije ter njene značilnosti. Slovensko kmetijstvo zaradi naravnih pogojev in strukture kmetij zaostaja za evropskim kmetijstvom. Slovenija stremi k temu, da bi čim več mladih ljudi prevzemalo kmetije in zato nudi tudi enkratno finančno pomoč. Kmetijske subvencije so dokaj zapleten program za spodbujanje kmetijstva. Od osamosvojitve Slovenije so se zakoni za obdavčitev subvencij večkrat spremenili, kot so se spremenili tudi pogoji za pridobitev subvencij. Tako so tudi letos predstavili novosti za leto 2012. V letu 2012 shema neposrednih plačil vključuje: • nadaljevanje izvajanja regionalnega modela sheme enotnega plačila (v nadaljnjem besedilu SEP) z vsemi dodatki, dodeljenimi do vključno leta 2010; • dodatke, dodeljene v letu 2012; • dodatek na plačilne pravice zaradi razvezave posebne premije za bike in vole; • dodatek na plačilne pravice zaradi razvezave pomoči za stročnice in podpore za pridelavo lupinarjev; • nadaljevanje izvajanja ukrepa ERG in • dodatna plačila za mleko za gorska višinska in strma KMG.
Keywords: Ključne besede: Skupna kmetijska politika, Evropska unija, subvencije, neposredna plačila, SEP, posebna premija, plačilna pravica, ERG, KMG
Published: 28.11.2012; Views: 2774; Downloads: 556
.pdf Full text (919,43 KB)

87.
UREDITEV PODSTAVBNE PRAVICE V SLOVENSKEM, AVSTRIJSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Mitja Jamšek, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je sestavljeno iz petih delov. V prvem delu bom predstavil stavbno in podstavbno pravico ter njuno ureditev (nastanek, prenehanje) v slovenskem pravnem sistemu. V drugem delu bom v enakem smislu predstavil stavbno in podstavbno pravice ter njuno ureditev v avstrijskem pravu. Predstavil bom tudi najbolj očitne razlike v ureditvi stavbne pravice med slovenskim in avstrijskim sistemom. Tretje poglavje bo po enakemu ključu obravnavalo ureditev teh pravic v nemškem sistemu ter razlike v ureditvi stavbne pravice med vsemi tremi sistemi. Četrto poglavje bo namenjeno primerjavi ureditve podstavbne pravice v vseh treh sistemih. V tem poglavju bom poizkusil poiskati alternativne možnosti v avstrijskem in nemškem sistemu, ki bi lahko izboljšale ureditev podstavbne pravice pri nas. V petem poglavju, ki se bo imenovalo sklep, bom poskusil predstaviti vsa moja spoznanja do katerih sem prišel ob pisanju diplome. Ob tem bom tudi potrdil ali ovrgel predpostavke, ki jih bom postavil ob začetku pisanja diplome.
Keywords: Stavbna pravica; podstavbna pravica; Baurecht; Erbbaurecht; Stvarnopravni zakonik; Stvarno pravo; Superficies solo cedit; zemljišče; zgradba.
Published: 19.04.2016; Views: 549; Downloads: 86
.pdf Full text (469,84 KB)

88.
Razvoj standarda zasebnosti v slovenskem kazenskem postopku
Aleš Godec, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do zasebnosti je po svoji naravi kompleksna, večdimenzionalna ter spreminjajoča, saj so nekateri aspekti omenjene pravice tesno povezani z tehnološkim razvojem. Nove tehnologije po eni strani omogočajo nove tehnologije nadzora, hkrati pa tudi razvoj novih metod dela kriminalnih skupin. Temeljni akt, s katerim je pravica do zasebnosti zajamčena v Republiki Sloveniji, Ustava (1991), tako jamči varovanje vseh aspektov pravice do zasebnosti, tudi če ti v omenjenem aktu niso izrecno poimensko določeni. Kljub temu, da je pravica do zasebnosti posameznikova ustavna pravica, ki v najsplošnejši obliki izhaja iz 35. člena Ustave (1991), pa jo je v določenih primerih dopustno omejiti ter posegati vanjo. Tovrstni posegi v omenjeno pravico so v demokratični družbi dopustni le tedaj, ko se s tem varuje širši javni interes. Zaradi omenjene kompleksne in večdimenzionalne pravice do zasebnosti mora biti kazensko procesna zakonodaja posamezne države urejena tako, da organom pregona omogoča učinkovito preiskovanje kaznivih dejanj, hkrati pa mora ohranjati načelo sorazmernosti in zagotavljati ustrezen standard varovanja pravice do zasebnosti. Slovenska kazensko procesna zakonodaja je bila v obdobju od osamosvojitve deležna številnih sprememb. V sklopu naše prve hipoteze smo ugotovili, da so te spremembe potekale v smeri izboljšav in odpravljanja nepravilnosti. V sklopu druge hipoteze smo ugotovili, da je slovenska zakonodaja ustrezna za pregon sodobnih oblik kriminalitete, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da sodobne kriminalne grožnje presegajo nacionalni nivo. V sklopu zadnje hipoteze smo ugotovili, da slovenska ureditev predvideva visok standard varovanja zasebnosti, v primerjavi s tujino, kljub nekaterim pomanjkljivostim.
Keywords: kazensko pravo, kazenski postopek, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 20.10.2015; Views: 678; Downloads: 111
.pdf Full text (555,29 KB)

89.
90.
IZVENSODNA PRODAJA ZASTAVLJENE STVARI
Jasmina Cvetanovska, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Že v starem Rimu se je lahko upnik iz zastavljene stvari poplačal izvensodno, saj mu ni bilo potrebno vložiti tožbe in tako zahtevati izvršbe. Zastavljeno stvar je po zapadlosti terjatve preprosto prodal in se iz izkupička poplačal. Praviloma se danes upnik iz predmeta zastavne pravice poplača v izvršilnem postopku, vendar pa lahko, zaradi vse večje težnje po praktičnosti in hitrejših rešitvah, v določenih primerih pride do poplačila tudi brez posredovanja sodišč. Izvensodna prodaja prihaja najbolj v poštev pri ročni zastavni pravici, pri kateri se upnik in dolžnik o tem načinu prodaje dogovorita. Pri nekaterih oblikah stvarnopravnih zavarovanj in pri gospodarskih pogodbah pa se tak dogovor celo domneva. Tudi na področju zavarovanj z nepremičninami je SPZ našel enostavnejšo rešitev v realizaciji, ko je pri notarski hipoteki predvidel možnost prodaje po notarju. Ta način prodaje se bo začel v praksi uporabljati šele, ko bo ustrezno spremenjen ZN, zato je za enkrat za uresničitev hipoteke predviden zgolj sodni postopek. Prednosti izvensodne prodaje v primerjavi s sodno se najbolj pokažejo pri vsakodnevnem poslovanju med gospodarskimi subjekti, saj upnikom omogoča hitrejšo in manj zapleteno realizacijo zavarovanja. Tovrstna oblika prodaje je za upnika veliko bolj praktična, saj lahko stvar proda sam in se pri tem izogne dolgotrajnim sodnim postopkom, hkrati pa so z njo povezani tudi nižji stroški.
Keywords: zastavna pravica, izvensodna prodaja, sodna prodaja, upnik, zastavitelj, terjatev
Published: 31.05.2012; Views: 3153; Downloads: 580
.pdf Full text (513,35 KB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica