| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


71 - 80 / 336
First pagePrevious page45678910111213Next pageLast page
71.
Videonadzor na javnih mestih : diplomsko delo
Emil Osmič, 2011, undergraduate thesis

Abstract:
Keywords: varnost, varovanje, video nadzor, nadzorni sistemi, človekove pravice, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 12.12.2011; Views: 2410; Downloads: 359
.pdf Full text (684,65 KB)

72.
STVARNOPRAVNO VARSTVO LASTNINSKE PRAVICE
Ena Škrbić, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V modernem času je lastninska pravica pridobila na pomenu in se tako danes uveljavlja kot ena izmed temeljnih človekovih pravic in je sestavni del večine pravnih redov po svetu. Zato je pomembno, da je ustrezno varovana. Sodna praksa je indikator, da najrazličnejši posegi vanjo niso ravno redki. Za lastnika je tako ključnega pomena, da se zaveda, da ima na voljo različne možnosti za varstvo svoje lastnine. Diplomska naloga obravnava varstvo lastninske pravice s stvarnopravnega vidika. Na začetku naloge je opredeljen pojem posesti, ki bo bralcu omogočil lažje razumevanje celotnega koncepta varovanja. Temu sledi opredelitev lastninske pravice in njeno mednarodnopravno varstvo in varstvo v slovenskem pravnem redu. Nato so, s pomočjo interpretacije strokovne literature, sodne prakse in praktičnih primerov, predstavljene posamične tožbe. Na koncu je opredeljen še pojem imisij ter varstvo, ki ga je deležen lastnik v primeru da je prizadet zaradi takšnih motenj.
Keywords: lastninska pravica, temeljna človekova pravica, varstvo lastninske pravice, sodna praksa, lastninske tožbe, imisije
Published: 03.01.2012; Views: 2309; Downloads: 1064
.pdf Full text (1,05 MB)

73.
SPLOŠNI IN POSEBNI REŽIMI STAVBNIH PRAVIC
Barbara Gabrovec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: S sprejetjem Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je bila v slovenski pravni red vpeljana stavbna pravica. V svojem diplomskem delu želim celovito predstaviti ta pravni institut, ki je v praksi sicer že uveljavljen, vendar menim, da bi njegova uporaba lahko imela večji domet. Na to predpostavko nas navajajo razmere na področju stanovanjske gradnje, saj draga zemljišča zelo dražijo novozgrajena stanovanja, kot tudi zemljišča za gradnjo industrijskih objektov. Kvaliteta stavbne pravice se kaže v razmejitvi lastninske pravice na zemljišču in lastninske pravice na zgradbi. Pri tem je pomembna ugotovitev, da se na ta način vzpostavi različen pravni režim na eni nepremičnini ter pomeni odstop od načela povezanosti zemljišča in objekta, zato je pred sprejemom odločitve za ustanovitev ali nakup stavbne pravice potrebno podrobno poznati razmerja med imetnikom stavbne pravice in lastnikom zemljišča. Tudi ekonomski pomen stavbne pravice je izrednega pomena, saj omogoča lastništvo zgradbe brez hkratnega lastništva zemljišča, s čimer se odpira tako možnost nakupa cenejših stanovanjskih zgradb, ne da bi se povišale cene stavbnih zemljišč, prav tako pa omogoča tudi stvarnopravno podlago za zahtevne gradbene projekte, kot na primer nadzidave, podhodi, podzemna skladišča in podobno. Diplomsko delo podrobneje osvetljuje tudi razpolaganje s stavbno pravico ter njeno obremenitvijo z drugimi stvarnimi in obligacijskimi pravicami. V slovenskem pravu se pojavljajo vedno nove pojavne oblike stavbne pravice, predvsem v zvezi z nepremičninami, ki so v lasti države in lokalnih skupnosti, pa tudi takrat, ko posamezni (specialni) zakoni posebej predpisujejo in urejajo njeno uporabo.
Keywords: stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, razpolaganje s stavbno pravico, pojavne oblike stavbne pravice
Published: 03.01.2012; Views: 1832; Downloads: 344
.pdf Full text (395,41 KB)

74.
PRISILNA PORAVNAVA IN STEČAJNI POSTOPEK S PRAVNEGA IN RAČUNOVODSKEGA VIDIKA V SLOVENIJI TER PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Rene Šrumpf, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Postopek prisilne poravnave in stečajni postopek lahko nastopita, ko dolžnik postane plačilno nesposoben ali prezadolžen. Oba postopka imata svoj specifičen potek ter nosita tudi različne posledice, slabosti in prednosti. Tako je postopek prisilne poravnave hitrejši, stroškovno ugodnejši in ohranja delovanje družbe, medtem ko pa stečajni postopek pomeni dokončno prenehanje obstoja družbe. Dolžnik predlaga postopek prisilne poravnave zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja, s katerim bi rad izboljšal svoje finančno stanje in nadaljeval s poslovanjem oziroma se izognil morebitnem stečajnem postopku. Stečajni postopek pa predlagajo predvsem upniki, ko ugotovijo za dolžnikovo insolventnost in je njihovo poplačilo terjatev ogroženo. O tem, kateri postopek je pri dolžniku primernejši, odločajo upniki glede na ugodnejšo poplačilo njihovih terjatev. Postopek prisilne poravnave nastopi le, če upniki glasujejo za sprejetje prisilne poravnave. Po slovenski zakonodaji je to vsaj 60 % vseh upnikov z glasovalno pravico, ki je ponderirana glede na razrede njihovih terjatev, po avstrijski pa vsaj 50 % upnikov z glasovalno pravico, katerih skupni znesek prijavljenih terjatev presega ¾ zneska celotnih terjatev upnikov z glasovalno pravico prisotnih na obravnavi. Glasovalnih pravic nimajo upniki z izločitvenimi in ločitvenimi pravicami ter upniki s prednostnimi terjatvami. Če ne pride do sprejetja predlagane prisilne poravnave, se takoj začne stečajni postopek, v Avstriji pa le, če tako odloči sodišče. Poplačilo upnikov pri postopku prisilne poravnave se vrednostno in časovno izvede, kot je zastavljeno v načrtu o finančnem prestrukturiranju. Če ne pride do ustreznega poplačila terjatev, se prisilna poravnava razveljavi. Pri stečajnem postopku pa se poplačilo upnikov izvede z razdelitvijo stečajne mase. Razdelitev temelji na razredih prijavljenih terjatev upnikov. Pomeni, da so najprej poplačani ločitveni upniki, nato upniki s prednostnimi terjatvami ter na koncu upniki z navadnimi in podrejenimi terjatvami.
Keywords:  insolvetnost,  postopek prisilne poravnave,  stečajni postopek,  dolžnik,  upnik/upniki,  družba,  plačilna nesposobnost,  prezadolženost,  finančno prestrukturiranje,  terjatve,  poplačilo/poravnava,  sprejetje  zakonodaja,  glasovalna pravica,  obravnava na sodišču,  izločitvena pravica,  ločitvena pravica,  prednostne terjatve,  razdelitev,  stečajna masa.
Published: 07.12.2012; Views: 4472; Downloads: 536
.pdf Full text (498,11 KB)

75.
Zasebnost v informacijski družbi : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jana Rotar, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Internet, informacijsko - komunikacijske tehnologije (IKT) in novosti le-teh so postali v informacijski družbi že del našega vsakdana. Diplomska naloga predstavlja zasebnost v informacijski družbi, kjer v prvem delu obravnava različne definicije pojma zasebnosti, odgovarja, zakaj so pojmovanja in obravnave avtorjev tako raznolike in neskladne, opredeljuje posebej zasebnost kot pravico, in s katerimi pomembnimi akti je le-ta zaščitena. Opredeljena je tudi informacijska zasebnost kot ena izmed dimenzij zasebnosti, katera pa je ključnega pomena za predstavitev zasebnosti v informacijski družbi. Lotili smo se tudi predstavitve instrumentov varovanja zasebnosti in samega pojma informacijske družbe, kaj jo definira in kako jo merimo. Posvetili smo se tudi problematiki uporabe interneta na delovnem mestu in s tem povezane pravice do zasebnosti. V naslednjem delu so nato predstavljene še grožnje zasebnosti v informacijski družbi in tehnologije za varovanje zasebnosti (Privacy Enhancing Technologies), ter problem varnosti in z njo povezano zasebnost, kjer predstavi načine, kako lahko varujemo našo zasebnost v virtualnem prostoru. Na koncu teoretičnega dela pa so predstavljene še napredne tehnične rešitve in varnostne komponente, torej kako oz. kaj bi še lahko v prihodnosti naredili, da zaščitimo zasebnost v tem hitro rastočem tehnološkem svetu. V zadnjem delu pa so predstavljeni rezultati narejene raziskave o tem, kakšen pomen ima zasebnost med slovenskimi uporabniki spletnih aplikacij.
Keywords: internet, informacijska družba, zasebnost, pravica do zasebnosti, diplomske naloge
Published: 15.05.2012; Views: 1789; Downloads: 396
.pdf Full text (1,34 MB)

76.
RAČUNOVODSKI IN DAVČNI VIDIK OBDAVČITVE LICENČNIN PO MEDNARODNI IN SLOVENSKI DAVČNI ZAKONODAJI
Rok Petek, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Predmet diplomskega dela je problematika obdavčevanja licenčnin tako v slovenskem, kot v mednarodnem prostoru. Licenčnina je tako mednarodno, kot tudi v dvostranskih konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja, ki jih je sklenila Slovenija, definirana kot plačilo vsake vrste, prejeto kot povračilo za uporabo ali pravico do uporabe kakršnih koli avtorskih pravic za literarno, umetniško ali znanstveno delo, vključno s kinematografskimi filmi, katerega koli patenta, blagovne znamke, vzorca ali modela, načrta, tajne formule ali postopka ali za informacije o industrijskih, komercialnih ali znanstvenih izkušnjah. Isti dohodek ali premoženje, v našem primeru so to licenčnine, je lahko obdavčen več kot enkrat. V tem primeru nastane dvojna obdavčitev dohodka in premoženja. Pri tem se lahko obdavči isti dohodek pri več osebah ali pa se večkratno obdavči isti dohodek iste osebe. O mednarodni dvojni obdavčitvi pogosto govorimo kot o vzroku za zaviranje mednarodnega gospodarstva. Do mednarodne dvojne obdavčitve v osnovi pride zaradi prekrivanja davčnih zakonodaj različnih držav, zato skuša večina držav preprečiti nastanek dvojne obdavčitve ali omiliti njene posledice s sklepanjem dvostranskih konvencij o izogibanju dvojnega obdavčevanja. S tem že uveljavljenim načinom izogibanja dvojnega obdavčevanja in preprečevanja davčnih utaj, države in njeni rezidenti pridobijo na pravni varnosti zavezancev na davčnem področju oziroma se uspešno preprečuje davčna diskriminacija. Mednarodna pravna dvojna obdavčitev se v konvencijah o izogibanju dvojnega obdavčevanja dohodka in premoženja torej odpravlja z razporejanjem ali omejevanjem pravic obdavčevanja držav pogodbenic. Po 12. členu Vzorčne konvencije OECD se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in katerih upravičeni lastnik je rezident druge države pogodbenice, obdavčijo samo v tej drugi državi razen če upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev, ki je rezident države pogodbenice, posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej ter je pravica ali premoženje, v zvezi s katerim se licenčnine in avtorski honorarji plačajo, dejansko povezano s tako stalno poslovno enoto. V takem primeru se uporabljajo določbe 7. člena. Kot je razvidno iz prejšnjega odstavka, Vzorčna konvencija OECD praviloma poudarja obdavčevanje dohodka v državi rezidentstva. V mednarodnem prostoru pa predstavlja pomembno vlogo tudi Vzorčna konvencija OZN, ki pa po drugi strani v večji meri poudarja princip obdavčevanja po viru. Namen Vzorčne konvencije OZN je spodbuditi sklenitev pogodb tako med razvitimi državami in državami v razvoju, kot tudi med samimi državami v razvoju državah ter standardizirati določbe teh pogodb. V 12. členu te konvencije je zapisano, da se licenčnine in avtorski honorarji, ki nastanejo v državi pogodbenici in se izplačajo rezidentu druge države pogodbenice, lahko obdavčijo v tej drugi državi, vendar pa se take licenčnine in avtorski honorarji lahko obdavčijo tudi v državi pogodbenici, v kateri nastanejo, in v skladu z zakonodajo te države. Če je upravičeni lastnik licenčnin in avtorskih honorarjev rezident druge države pogodbenice, tako obračunani davek ne sme presegati odstotkov (odstotek naj bi bil določen z dvostranskimi pogajanji) bruto zneska licenčnin in avtorskih honorarjev. Če rezident države pogodbenice posluje v drugi državi pogodbenici, v kateri licenčnine in avtorski honorarji nastanejo, prek stalne poslovne enote v njej, se, tako kot v Vzorčni konvenciji OECD, uporabijo drugi členi konvencije. V Sloveniji pa se po drugi strani licenčnine in avtorski honorarji obdavčujejo v primeru, ko fizična oseba Sloveniji doseže dohodek iz prenosa premoženjskih pravic. Od izplačil licenčnin fizičnim osebam se davčni odtegljaj izračuna in plača po 130. členu veljavnega Zakona o dohodnini, in sicer v višini 25% od davčne osnove. Davčna osnova je dohodek
Keywords: Bilateralni sporazum, davčna osnova, Davčna uprava Republike Slovenije, davek po odbitku, država pogodbenica, država rezidentstva, država vira, dvojna obdavčitev dohodka in premoženja, ekonomska dvojna obdavčitev, intelektualna lastnina, izogibanje plačilu davka, licenčnine, mednarodna dvojna obdavčitev, oprostitev obdavčitve, Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj, Organizacija združenih narodov, pravna dvojna obdavčitev, pravna oseba, premoženjska pravica, računalniška programs
Published: 06.07.2012; Views: 5158; Downloads: 344 
(1 vote)
.pdf Full text (671,48 KB)

77.
REŠEVANJE KOLEKTIVNIH DELOVNIH SPOROV S POUDARKOM NA SPORIH V ZVEZI S STAVKO
Snežana Markuljevič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Diplomsko delo je razdeljeno na dva dela, ki sicer predstavljata celoto. Prvi del obravnava posebnosti kolektivnih delovnih sporov ter način njihovega reševanja. Število sodnih zadev je precej visoko glede na število zaposlenih, delodajalcev in prebivalcev na splošno. Zakonodaja z različnimi sredstvi mora spodbujati mirne načine reševanja sporov. Šele takrat, ko bodo ljudje sposobni in pripravljeni soglasno in v korist obeh sprtih strani rešiti nastali medsebojni spor, se bo dvignila tudi pravna kultura države. Na ta način se bo število vseh, ne le delovnih sporov občutno zmanjšalo. Kolektivno delovno pravo se v primerjavi z individualnim ni toliko razvilo predvsem zaradi pomanjkanja materialnih in procesnih predpisov s tega področja. Posledice navedenega so vidne tudi v sodni praksi, ki ni razvila nekaterih pomembnih institutov ali pa jih je razvila mnogo kasneje. Posebna pozornost je namenjena stavki kot borbeni obliki reševanja kolektivnih delovnih sporov. Stavka je industrijska akcija delavcev, ki s prekinitvijo dela poizkušajo izsiliti od delodajalca določene zahteve. Je individualna pravica delavca, ki se uresničuje na kolektiven način. Zagotovljena je v Zakonu o stavki in v Ustavi, zato jo je potrebno kot človekovo pravico zagotavljati in izvajati. Negativne posledice stavk spodbujajo subjekte in državo, da ustanovijo oblike in načine mirnega reševanja sporov. To obveznost pozna tudi naš Zakon o stavki. Preden se stavka začne, morata stranki poskušati sporazumno rešiti spor. Če tak postopek ni bil uspešen je podana procesna predpostavka za sodno varstvo kolektivnega delovnega spora. Drugi del obravnava pomen pravice do stavke in pogoje za njeno zakonitost. Sledi pregled ustavne ureditve z ustavnimi omejitvami pravice do stavke, ki se povezuje s sodno prakso Ustavnega sodišča. Navaja pa tudi splošne usmeritve in stališča organov mednarodnih organizacij ter primerjavo v drugih državah. Pri tem je opozorjeno na neustrezno reševanje vprašanj v državnih organih in javnih uslužbencih pri nas. Sprememba obstoječega Zakona o stavki je nujno potrebna glede na nove izkušnje in prakso, ki se je do danes izoblikovala. Pri oblikovanju novega zakona bo treba upoštevati vse ratificirane mednarodne konvencije in pakte, ki zavezujejo Slovenijo. Gre za staro, nesodobno področje (kar se vidi predvsem v tem, da imamo še vedno stari jugoslovanski zakon), ki ga je potrebno novelirati in ga ni mogoče odlašati v nedogled. Pripravljen je bil tudi osnutek novega Zakona o stavki, ki pa je zastal.
Keywords: Ključne besede: kolektivni delovni spor, udeleženci, mirne metode reševanja sporov, sodni postopek, pravica do stavke, pogoji za zakonitost, omejitve, mednarodna ureditev, sodna praksa
Published: 16.02.2012; Views: 1957; Downloads: 472
.pdf Full text (807,91 KB)

78.
PRAVICA DO LETNEGA DOPUSTA IN VPRAŠANJE IZRABE
Natalija Kerec, 2012, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo obravnava letni dopust z vidika pridobitve pravice in njegove izrabe. Pravica do letnega dopusta predstavlja temeljno socialno pravico, priznano v vseh najpomembnejših mednarodnih dokumentih in tudi v pravu EU. Posebna pozornost v magistrskem delu je namenjena analizi nacionalne zakonodaje in sodne prakse ter opravljeni primerjavi z zavezujočimi mednarodnimi pravnimi viri in novejšo sodno prakso Sodišča EU. Prvi del magistrskega dela je posvečen obravnavanju pridobitve pravice bodisi do celotnega bodisi do sorazmernega dela letnega dopusta, pri čemer je v okviru slednje dan poudarek na pridobitvi dopusta v primeru, da delavec med koledarskim letom zamenja delodajalca. Institut letnega dopusta ureja tudi dve materialni pravici, in sicer nadomestilo plače in regres za letni dopust. Drugi sklop magistrskega dela je namenjen vprašanju izrabe letnega dopusta s poudarkom na prenosu neizrabljenega letnega dopusta v naslednje obdobje v primeru nastopa takšnih osebnih okoliščin, ki onemogočajo izrabo letnega dopusta v tekočem letu (npr. bolniški stalež, starševski dopust). Na podlagi analize obravnavanega področja je moč ugotoviti, da slovenska ureditev v tem delu ni v skladu z ureditvijo mednarodnih pravnih virov in sodno prakso Sodišča EU. V okviru izrabe letnega dopusta je posebna pozornost namenjena tudi nadomestilu za neizrabljen plačan letni dopust, ki predstavlja substitut za letni dopust v primeru, ko le-tega zaradi prenehanja delovnega razmerja ni mogoče več izrabiti.
Keywords: pravica do letnega dopusta, zaposlitev pri drugem delodajalcu, izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenega letnega dopusta, denarno nadomestilo za neizkoriščen dopust, sodna praksa.
Published: 29.05.2012; Views: 3316; Downloads: 703
.pdf Full text (526,27 KB)

79.
STRATEGIJA OBDOLŽENČEVE OBRAMBE IN NJENA DOKAZNA PRESOJA
Andreja Filipančič, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V sodobnem kazenskem postopku so obdolžencu kot temeljnemu procesnemu subjektu, ki opravlja funkcijo obrambe, zagotovljene številne pravice, mnoge že na ustavni in tudi na mednarodni ravni. Ena njegovih najpomembnejših pravic je tudi pravica do obrambe, ki temelji na domnevi nedolžnosti in izhaja iz temeljne pravice do poštenega postopka. Gre za obdolženčevo pravico, da aktivno in po lastni presoji deluje v svojo korist pri zavračanju obtožbe, ki pa ni hkrati tudi njegova dolžnost, saj lahko njegova obramba temelji tudi na molku. V okvir pravice do obrambe sodi tudi obdolženčeva pravica, da oblikuje in izvaja strategijo obrambe po svoji presoji in v skladu s svojimi interesi. Glede na to, da je moč iz posameznih obrambnih načinov oziroma taktik obdolžencev najti nekatere skupne značilnosti, lahko govorimo o nekaterih tipičnih strategijah obrambe. Temeljne tri strategije obrambe so: obramba z molkom; zagovor, v katerem obdolženec zanika storitev kaznivega dejanja ter zagovor, v katerem obdolženec priznava kaznivo dejanje. Katero strategijo bo obdolženec izbral, je odvisno od več faktorjev, in sicer od same vrste kaznivega dejanja, nasveta odvetnika, osebnih značilnosti obdolženca, dokazne situacije ipd. Izbira strategije obrambe je odvisna tudi od kazenskopravne zakonodaje. Zadnja novela ZKP-K tako prinaša nove možnosti oziroma nove pomisleke pri odločitvi obrambe, katero obrambno strategijo uporabiti. Nova vmesna faza- predobravnavni narok tako predvideva obdolženčevo izjavo o obtožbi že v tej fazi postopka, novost je tudi možnost pogajanj in sklenitve sporazuma o priznanju krivde, ter možnost odpovedi določenim razpoložljivim procesnim jamstvom zaradi hitrejšega poteka glavne obravnave. Obdolženec lahko strategijo obrambe glede na konkretno dokazno situacijo tekom postopka tudi spreminja. Obdolženec je po eni strani subjekt kazenskega postopka, po drugi strani pa je njegova obramba dokazno sredstvo. Zaslišanje je procesno dejanje, s katerim se pride do obdolženčeve izpovedbe. Če obdolženec na zaslišanju, ki je opravljeno v skladu z zakonom, poda svojo izpovedbo oziroma zagovor, je le-to aktivno dokazno sredstvo, na katerem lahko v zvezi z odločilnimi pravno relevantnimi dejstvi temelji sodna odločba. Sodišče pri presoji dokazne vrednosti posameznih dokazov (tudi obdolženčevega zagovora) ni vezano na nobena posebna formalna dokazna pravila, ampak v skladu z načelom proste presoje dokazov (ne glede na strategijo obrambe) odloča, katerim dokazom verjame in v kolikšni meri.
Keywords: Obdolženec, pravica do obrambe, strategije obrambe, molk, zanikanje, priznanje, zaslišanje, dokazna presoja, pogajanja o priznanju krivde.
Published: 14.03.2012; Views: 4584; Downloads: 373
.pdf Full text (808,26 KB)

80.
ODGOVORNOST STARŠEV ZA OTROKE
Anita Križan, 2014, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo obravnava pravno ureditev odgovornosti staršev za otroke, predvsem z vidika odgovornosti za škodna ravnanja mladoletnih oseb po Obligacijskem zakoniku in pa sodno prakso v zvezi s to tematiko. Odgovornost staršev za otroke izhaja iz roditeljske pravice. Poleg skrbi za zagotavljanje osnovnih življenjskih potrebščin, so starši dolžni skrbeti tudi za otrokov skladen razvoj, za ustrezno vzgojo, nadzor, prav tako pod zakonsko določenimi pogoji odgovarjajo za škodo, ki jo povzroči mladoletnik. Odgovornost mladoletnika oziroma posledično odgovornost staršev se razlikuje glede na starostna obdobja mladoletnika. Prav tako so poleg starosti pri presoji odgovornosti v posameznem primeru pomembne osebnostne lastnosti mladoletnika, kot so zrelost, poslušnost, ipd. Odškodninska odgovornost se navezuje na deliktno sposobnost mladoletnika. Odgovornost staršev načeloma traja do polnoletnosti otroka. Starši odgovarjajo za ravnanje otrok, starih do sedem let, ne glede na svojo krivdo. Starši ne odgovarjajo, če je škoda nastala, medtem ko je bil otrok zaupan drugemu in je ta zanjo odgovoren (torej ni vršil ustreznega nadzora), odgovarjajo pa za škodo, katero povzroči drugemu njihov mladoletni otrok, ki je dopolnil sedem let, razen če dokažejo, da je škoda nastala brez njihove krivde. Če je poleg staršev za škodo odgovoren tudi otrok, odgovarjajo solidarno. Starši prav tako odgovarjajo v primeru slabe vzgoje, zgledov in slabih navad, ki so jih prenesli na svojega otroka in zaradi katerih je prišlo do povzročitve škode, lahko pa odgovarjajo tudi iz naslova načela pravičnosti.
Keywords: roditeljska pravica, odgovornost staršev, odgovornost mladoletnika, solidarna odgovornost, nadzorstvena dolžnost, posebna odgovornost staršev, odgovornost iz pravičnosti
Published: 12.02.2015; Views: 1966; Downloads: 427
.pdf Full text (1,13 MB)

Search done in 0.21 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica