| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


51 - 60 / 336
First pagePrevious page234567891011Next pageLast page
51.
AVTORSKA PRAVICA V GLASBI
Metka Malek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga obravnava aktualno problematiko avtorskih pravic v glasbi. Uvodoma je predstavljena predvsem problematika fotokopiranja notnega gradiva ter stanje v amaterskih pihalnih orkestrih. V teoretičnem delu nas seznanja s temeljnimi glasbenimi pojmi, z avtorskim pravom in znotraj njega z osnovnimi prvinami kot so avtorsko delo, avtor, avtorske pravice ter avtorskim sorodne pravice. Avtorica skuša tematiko čim bolj navezati na glasbeno področje in s tem seznaniti pravnike z glasbenim svetom, prav tako pa tudi glasbenike s pravom in njihovimi pravicami ter dolžnostmi, saj se zaveda, da največ problemov tiči v nepoznavanju obeh področij. Diplomsko delo se dotakne tudi problematike slovenskih kulturnih društev, ki jim instituti avtorskega prava velikokrat povzročajo preglavice. V empiričnem delu je predstavljena analiza raziskave, ki je bila izvedena med glasbeniki. V raziskavi se je ugotovilo, koliko so glasbeniki dejansko seznanjeni z instituti avtorskega prava in kakšno pomembnost pripisujejo določenim pravicam. Iz rezultatov se da sklepati, da je za večino kršitev avtorskih pravic v glasbi krivo nepoznavanje prava.
Keywords: avtorsko pravo, avtorska pravica, pravice izvajalcev, reproduciranje, glasba
Published: 12.04.2011; Views: 3323; Downloads: 460
.pdf Full text (1,36 MB)

52.
PRAVNI IN DEJANSKI POLOŽAJ OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V OSNOVNI ŠOLI
Sandra Vezonik, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana pravica otrok s posebnimi potrebami do enakega dostopa do izobraževanja, proces integracije teh otrok v redno šolo in njihov dejanski položaj. Obravnavana problematika je razdeljena na štiri temeljne dele. Na začetku avtorica opredeli otroke s posebnimi potrebami ter nas seznani s pojmoma inkluzivno izobraževanje in integracija. Sledi kratek prikaz šolanja in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami skozi zgodovino. V drugem delu so obravnavane otrokove pravice, poudarek je na pravici do izobraževanja in uresničevanju te pravice pri otrocih s posebnimi potrebami. Navedeni so pomembnejši mednarodnopravni dokumenti, ki zadevajo to problematiko. Sledi pregled nacionalne zakonodaje otrok s posebnimi potrebami ter njihove vzgoje in izobraževanja. Predstavljen je potek usmeritev otrok s posebnimi potrebami, dejanski položaj skozi pregled sodnih odločb. Avtorica v prilogi opravi intervju z deklico, učenko s posebnimi potrebami in njenim učnim spremljevalcem. V zadnjem delu sledi pregled tujih pravnih izkušenj s področja izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Prikazan je proces integracije v Avstriji in primerjava z našo zakonodajo.
Keywords: otrokove pravice, pravica do izobraževanja, otroci s posebnimi potrebami, inkluzija, integracija
Published: 24.03.2011; Views: 3247; Downloads: 396
.pdf Full text (387,06 KB)

53.
PRAVICA DO IZOBRAŽEVANJA KOT TEMELJNA PRAVICA ČLOVEKA IN DELAVCA
Milan Vuga, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Ideja, da pravica do splošnega izobraževanja pripada vsem slojem prebivalstva in ne samo priviligiranim slojem, vladarjem in plemstvu, se je najprej pojavila v dobi razsvetljenstva, najizraziteje sredi 18. stoletja na francoskih tleh. Njeno mednarodno priznanje in umestitev med sodobne človekove pravice, pa je bilo doseženo šele po drugi svetovni vojni. Po večletni človeški moriji je svetovna demokratična javnost pod okriljem OZN sprejela sodobno "Magno charto libertatum" - Splošno deklaracijo o človekovih pravicah, ki je bila podlaga za sprejem drugih mednarodnopravno zavezujočih aktov na področju človekovih pravic. Potem, ko je OZN pravico do izobraževanja uvrstila na mednarodni seznam človekovih pravic, so jo kot eno temeljnih, neodtujljivih človekovih pravic, umestile v svoje pravne akte različne regionalne in naddržavne institucije, v svoje ustave tudi sodobne demokratične države. Kot ugotavlja UNESCO v svojih letnih poročilih pa predvsem nerazvite države ne izvajajo sprejetih mednarodnih obvez za materialno in vsebinsko udejanjenje pravice do izobraževanja. V večini teh okolij ni načrtnega razvijanja človekovih, potencialnih in duševnih zmožnosti prebivalstva. Zato so prebivalci teh držav zaradi vsakodnevnih bitk za golo preživetje prisiljeni izobraževanje in usposabljanje, postaviti na zadnje mesto. In še vedno je po več kot petdesetih letih od razglasitve in umestitve izobraževanja med splošno (mednarodno) priznane človekove pravice v nekaterih delih sveta še vedno, poleg gospodarske prisotna tudi izobraževalna in kulturna beda. Izobraževanje v teh okoljih ostaja še vedno privilegij bogatih. Večina gospodarsko razvitih držav je poleg ustavnopravnih določb, sprejela tudi ustrezne druge notranje predpise o uresničevanju pravice do izobraževanja, izpopolnjevanja in usposabljanja, s poudarkom na trajnem ter vseživljenjskem učenju. Slednje je zaradi hitrega tehničnega napredka in globalizacije nujno potrebno za konkuriranje na svetovnih tržiščih. Predvsem gospodarska podjetja in tudi država kot "organizirani servis za državljane"namreč potrebujejo izobražene delavce in javne uslužbence. V naši državi je pravica do izobraževanja in učenja urejena v ustavi, zakonih in podzakonskih predpisih. Država zagotavlja materialne pogoje za prost dostop vseh državljanov do vseh izobraževalnih programov. V te programe se lahko svobodno in brez diskriminatornih omejitev vključi mladina ter zaposlene in brezposelne osebe. Pravice in dolžnosti delavcev ter delodajalcev so določene z delovnopravnimi predpisi ter kolektivnimi pogodbami s področja gospodarskih dejavnosti in javne uprave, konkretneje pa v individualnih pogodbah o izobraževanju. Za polnopravno uveljavitev in univerzalnost človekovih pravic ter temeljnih svoboščin, s tem tudi pravice do izobraževanja je pomembno, da je s pravnimi akti predvidena pravna zaščita posameznika, ki jo lahko uveljavlja v postopkih pred domačimi in mednarodnimi sodnimi institucijami.
Keywords: človekove pravice, temeljne svoboščine, pravica do izobraževanja, izobraževanje, usposabljanje, izpopolnjevanje delavcev, pogodba o izobraževanju
Published: 01.06.2011; Views: 4142; Downloads: 502
.pdf Full text (716,34 KB)

54.
55.
Opozorilo kot policijsko pooblastilo : diplomsko delo
Anja Kaučič, 2011, undergraduate thesis

Keywords: policija, policijska pooblastila, opozorilo, diskrecijska pravica, diplomske naloge
Published: 18.05.2011; Views: 1471; Downloads: 196
.pdf Full text (494,65 KB)

56.
OTROK IMA PRAVICO DO ZASEBNOSTI - ALI JO IMA TUDI NA INTERNETU?
Mojca Marin, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo kompleksno obravnava problematiko pravice do zasebnosti, kot eno izmed temeljnih človekovih pravic in varstvo otrokove zasebnosti in njegovih osebnih podatkov pri uporabi svetovnega spleta s pravnega vidika. Opredeljene so značilnosti pravice do zasebnosti, kot človekove in osebnostne pravice skozi njen zgodovinski razvoj. Opisani so vsi najpomembnejši pravni dokumenti, ki varujejo pravico do zasebnosti, tako v okviru mednarodne skupnosti, Evropske unije (EU) ter nacionalne zakonodaje. Ker otroku pripadajo vse temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njegovo starostjo in zrelostjo, mu pripada tudi pravica do zasebnosti. Otroku je potrebno zaradi duševne in telesne nezrelosti nuditi posebno varstvo in skrb, zato je nosilec vseh posebnih pravic opredeljenih v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah in Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic. Zaradi boljšega razumevanja otrokove pravice do zasebnosti je pojasnjen pojem otroka in njegovo napredovanje od objekta k subjektu pravic. V delu me zanima kako se uresničuje otrokova pravica do zasebnosti v razmerju do staršev, ki imajo roditeljsko pravico, da varujejo otrokove koristi. Kje je meja med izvrševanjem pravice staršev in varovanjem otrokove pravice do zasebnosti? To je bilo pomembno vprašanje v tem delu naloge. Ker ima šola pomembno vlogo pri razvoju otroka, je opisan problem varovanja pravice otroka do zasebnosti v šoli. Tudi otroci so zaradi razmaha svetovnega spleta in razvoja novih komunikacijskih-informacijskih tehnologij postali vsakodnevni uporabniki interneta, ki pa so med najbolj ogroženimi. V delu me zanima, kako je varovana otrokova zasebnost v virtualnem svetu. Kljub pozitivnim vplivom spleta v izobraževalne namene, so otroci vedno večja skupina udeležencev v spletnih socialnih omrežjih in drugih aplikacij. Otroci težko ločijo razliko med kršitvijo zasebnosti v resničnim in virtualnem svetu in se ne zavedajo nevarnosti zlorab, katerim so izpostavljeni na spletu. Ali lahko kljub vedno večjemu ozaveščanju varne rabe interneta govorimo o zasebnosti otrok na internetu? Kajti z razvojem spletnih tehnologij se z enako hitrostjo povečujejo načini zlorabe osebnih podatkov, od katerih je tudi nekaj predstavljenih. Menim, da so prav starši tisti, ki lahko otroka obvarujejo pred zlorabami z ustrezno programsko opremo in rešitvami, ki niso tehnične narave. V prihodnosti bo potrebno veliko truda vložiti v vzgojo otrok in jih podučiti o možnih zlorabah na spletu in zaščitami pred vdori v zasebno življenje. Izmed mehanizmov za zaščito otrokove pravice do zasebnosti v primeru kršitve, izpostavljam sodno varstvo v civilnem in kazenskem postopku.
Keywords: pravica do zasebnosti, otrok, otrokove pravice, osebni podatki, internet, varstvo osebnih podatkov, informacijska zasebnost, spletna tehnologija, zloraba osebnih podatkov, sodno varstvo
Published: 31.05.2011; Views: 4166; Downloads: 508
.pdf Full text (1,21 MB)

57.
PRIMERJAVA SLOVENSKEGA ZAKONA O ODVETNIŠTVU S HRVAŠKIM ZAKONOM S POUDARKOM NA ODVETNIKOVI UPRAVIČENOSTI ZA DOSTOP DO RAZLIČNIH PODATKOV (10. ČLEN)
Renato Korošec, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Odvetništvo je po Ustavi RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Gre torej za ustavno kategorijo, ki ima poseben pomen za pravno varnost in za spoštovanje temeljnih človekovih pravic in svoboščin v Republiki Sloveniji. Opravljajo ga odvetniki kot svoboden poklic, ki pridobijo to pravico z vpisom v imenik odvetnikov po izpolnitvi pogojev določenih z zakonom. Novost, ki jo je prinesla zakonska ureditev po osamosvojitvi Slovenije je, da odvetnik sam prosto izbira ali bo nekoga zastopal ali pa bo stranki, ki se je nanj obrnila, odrekel pravno pomoč, vendar Kodeks odvetniške poklicne etike, ki so ga sprejeli odvetniki sami na skupščini Odvetniške zbornice Slovenije leta 1994 in so ga sedaj dvakrat dopolnili, pa določa naj odvetnik brez tehtnega razloga pravne pomoči stranki ne odreče. Stanovska organizacija odvetnikov v Republiki Slovenije je tako Odvetniška zbornica Slovenije, ki deluje po načinu samoupravljanja, in ima pristojnosti pri sprejemu in dopolnitvi statuta same organizacije, pri določitvi odvetniške tarife po predhodnem soglasju ministra pristojnega za pravosodje, pri vpisu v imenik odvetnikov, v imenik tujih odvetnikov, pri vpisu v imenik odvetniških kandidatov kakor tudi vpisuje v poseben imenik odvetniške pripravnike, izvede tudi disciplinski postopek proti odvetniku ali drugim prej naštetim osebam, ki se vpisujejo v imenike pri Odvetniški zbornici Slovenije in ima na razpolago različne ukrepe kot je opomin, ukor, denarna kazen in celo izrek prepovedi opravljanja odvetništva ali prakse, ki jo lahko izreče odvetniškemu pripravniku. Skladno s takim ustavnim položajem zakon o odvetništvu določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica. Pri tem določa posebna pooblastila odvetnikov pri pridobivanju podatkov, posebej tudi osebnih podatkov. Glede na ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je zakon o odvetništvu v razmerju do drugih specialni predpis o pooblastilih odvetnikov za pridobivanje osebnih podatkov. Za odvetnike to pravno področje na načelni ravni in s splošno veljavnostjo ureja drugače, kakor velja za druge uporabnike podatkov. Navedeno izhodišče je pomembno, ker različni državni organi v zadnjem obdobju glede pridobivanja osebnih podatkov posredujejo nepravilna, neusklajena, celo protislovna mnenja. Taki primeri kažejo na prevladujoč birokratski odnos, s katerim si državna oblast prilašča monopol nad osebnimi podatki in odreka njihovo posredovanje odvetnikom tudi v primerih, ko imajo za to zakonsko podlago in ustrezna procesna pooblastila. Ravno iz tega razloga je Odvetniška zbornica Slovenije skupaj z Državnim svetom pred pristojnim odborom Državnega zbora zahtevala obvezno razlago 10. člena zakona o odvetništvu, ki ureja to problematiko. Do sedaj je odbor Državnega zbora vedno to zavrnil z ugotovitvijo, da zahteva ni dovolj specifično postavljena in pojasnjena. Tak način obnašanja zakonadajalca pa ima seveda tudi vpliv in učinek, ko odvetnik zahteva osebne podatke v posameznem primeru, na tiste subjekte, ki bi morali posredovati zahtevane podatke. Zato odvetniku, ki mu ni bila odobrena zahteva, preostaneta za uveljavitev svojih pravic dve poti. Prva je, da zahteva ukrepanje inšpektorja za varstvo osebnih podatkov pri Ministrstvu za pravosodje RS po določbah 30. do 32. člena zakona o varstvu osebnih podatkov, ali pa zahteva sodno varstvo v upravnem sporu po določbi 157. člena Ustave RS in po določbah zakona o upravnem sporu.
Keywords: odvetnik, odvetništvo, Odvetniška zbornica Slovenije, osebni podatki, pravica, pravica do pridobivanja osebnih podtkov, varovanje osebnih podatkov
Published: 30.05.2011; Views: 1900; Downloads: 334
.pdf Full text (396,66 KB)

58.
PRAVICA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV DO UGOVORA VESTI
Vesna Bućan, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Na področju medicine se ugovor vesti razume kot zavrnitev nečesa, kar ni v skladu s posameznikovo vestjo, moralnimi, humanitarnimi, filozofskimi ali etičnimi načeli. Ker je moralna plat vsakega človeka pomembna za njegovo integriteto, je v civiliziranem svetu uzakonjena pravica do ugovora vesti. Na medicinskem delovnem področju slej ko prej pride do razhajanj med pravno in poklicno (deontološko) normo. Da bi našli kompromis med obema nasprotujočima se normama in omogočili posamezniku izhod iz konflikta in ustvarili normalno delovanje dela, sprejema slovenski pravni red institut ugovora vesti, ki v posameznem primeru posameznemu zdravstvenemu delavcu pod določenimi pogoji omogoča, da pravne norme ne izpolni in s tem tudi ne ravna protipravno. V diplomski nalogi sem želela predvsem prikazati, kakšna je ureditev ugovora vesti v zdravstvu, natančneje zdravnika in medicinskih sester, njuna primerjalnost ter izpostaviti morebitne pomanjkljivosti in podati svoje predloge v pojavnosti le teh. Če na kratko povzamem je ugovor vesti pravica zdravstvenega osebja, da ne sodelujejo oziroma zavrnejo izvršitev pri določenem posegu (pr. splav, oploditev z biomedicinsko pomočjo...), ker ni v skladu z njihovo vestjo. V njihovi dispoziciji je, ali bodo določen poseg opravili ali ne. Pri tej pravici trčita interes zdravnika, ki zakonitega medicinskega posega ne želi opraviti, saj ni v skladu z njegovo vestjo, ter interes pacienta, ki želi, da se mu poseg opravi. Različna stališča v tem pogledu izhajajo z različnih stališč o življenju še nerojenega otroka, kar je stvar osebnega prepričanja in osebne vesti prizadetih; spoštovati pa je potrebno eno in drugo.
Keywords: Moralna pravica, moralna dolžnost, kodeks, vest, ugovor vesti, ugovor vesti zdravnika, ugovor vesti medicinske sestre.
Published: 09.06.2011; Views: 9833; Downloads: 1103
.pdf Full text (452,26 KB)

59.
Stavbna pravica v slovenskem, avstrijskem in nemškem pravu
Martina Knechtl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo sestavljajo trije sklopi – tri poglavja: stavbna pravica bo obravnavana najprej z vidika slovenskega, nato pa še z vidika avstrijskega in nemškega prava. V prvem poglavju bo predstavljena stavbna pravica v domačem, slovenskem pravu, njena narava in funkcija, njen nastanek, pravice strank v razmerju in prenehanje ter posledice prenehanja stavbne pravice. V enakem smislu bo obravnavana tudi stavbna pravica in njene posebnosti v avstrijskem pravu (v sklopu drugega poglavja). V tretjem poglavju se bomo po enakem ključu seznanili še s stavbno pravico in njenimi posebnostmi v nemškem pravu . V zaključku bodo povzete temeljne karakteristike in bistvene razlike med ureditvami stavbnih pravic v vseh treh pravnih sistemih. Namen diplomskega dela je prikazati razlike med (sorodnimi) pravnimi sistemi in njihove posebnosti v zakonodaji glede stavbne pravice.
Keywords: Stavbna pravica, lastnik zemljišča, imetnik stavbne pravice ali stavbni upravičenec, lastništvo zemljišča, lastništvo zgradbe, lastninska pravica, nadomestilo - odškodnina.
Published: 06.09.2011; Views: 2053; Downloads: 430
.pdf Full text (476,50 KB)

60.
PRAVNE PRAZNINE PRI PROMETU S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI (PREDLOG DOPOLNITVE ZKZ-B)
Sašo Šoštarič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Zaščita kmetijskih zemljišč je za širšo družbeno skupnost zaradi pomena kmetijstva gotovo ena pomembnejših nalog. Njen pomen bi moral odsevati tudi veljavni zakon, ki bi podpiral tiste osebe, katerih namen je dejansko obdelovati kmetijske površine. Pomen kmetijstva kot primarne gospodarske dejavnosti se bo v prihodnosti zaradi kriznega gospodarskega stanja gotovo izkazal za eno večjih ekonomskih priložnosti. Za družbene upravitelje bi torej morala biti zaščita kmetovalcev pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih zemljiščih gotovo ena prednostnih nalog. Koncept varovanja kmetijskih zemljišč pred špekulativnimi nakupi je že tri desetletja utemeljen na veljavnem Zakonu o kmetijskih zemljiščih. V osnovi temelji ta zaščita na konceptu predkupnih upravičencev, z namenom, da novi lastniki kmetijska zemljišča obdelujejo in ne, da so le-ta predmet manipulacij nepremičninskih špekulantov ali oseb, ki se s kmetijstvom niso sposobne ukvarjati. Žal zakon ne zagotavlja zadovoljive pravne zaščite oseb, ki so vpletene v prenos lastninske pravice. V tem avtorskem delu smo predstavil sistem, ki bi tem subjektom zagotovil boljše pravno varovanje.
Keywords: zaščita kmetijskih zemljišč, primarna gospodarska dejavnost, družbeni upravitelji, Zakon o kmetijskih zemljiščih, predkupni upravičenci, lastninska pravica, pravna zaščita, pravno varovanja.
Published: 06.09.2011; Views: 2418; Downloads: 221
.pdf Full text (316,87 KB)

Search done in 0.2 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica