| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 336
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
Bittorrent in varstvo avtorskih pravic
Aleš Črešnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Širokopasovni internet je povzročil pravo revolucijo glede prenosa podatkov, ki je lahko legalen ali nelegalen. Z razvojem bittorrent protokola pa se je prenos poenostavil do te mere, da je prenašanje avtorskopravno zaščitenih vsebin postalo nekaj samoumevnega. Prav t.i. pirati to novo tehnologijo izkoriščajo bolj kot kdajkoli prej, s tem pa kršijo avtorsko pravo. V ta namen so zakonodajalci uzakonili pravno varstvo tehnoloških ukrepov, ki nadzirajo dostop in uporabo avtorsko zaščitenega dela. Vendar pa je tehnologija naprednejša kot pravo, zato bi morali imetniki avtorskih in sorodnih pravic najti nove poslovne modele, preko katerih bi distibuirali digitalne vsebine. To že uspešno počnejo pri Apple-u s spletno trgovino iTunes. Prevelika zaščita avtorskih pravic pa grozi, da bo porušila občutljivo ravnovesje med pravicami imetnikov avtorskih pravic in občim družbenim interesom.
Keywords: avtorska pravica, omejitve avtorske pravice, internet, tehnološki ukrepi, licence, digitalna tehnologija, iTunes
Published: 09.12.2010; Views: 2903; Downloads: 151
.pdf Full text (737,39 KB)

42.
PREDKUPNA PRAVICA NA NEPREMIČNINAH
Nadja Kranjc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Predkupna pravica predstavlja eno izmed oblik omejitve lastninske pravice podobno kot razlastitev, služnost v javno korist, pravni režim javnega dobrega in podobno. Predstavlja omejitev pogodbene avtonomije za predkupnega zavezanca s kom bo sklenil pravni posel. Poseg v pogodbeno avtonomijo lastnika nepremičnine je deloma skompenziran vsaj z dejstvom, da ima predkupni upravičenec možnost, da kupi nepremičnino pod enakimi pogoji kot 3. oseba in posledično ne more vplivati na druge pogodbene pogoje (npr. ceno, način plačila, izročitev nepremičnine…). Predkupna pravica na nepremičnini lahko nastane na podlagi pravnega posla (pogodbena predkupna pravica) ali na podlagi zakona (zakonita predkupna pravica). Čeprav gre za razmeroma majhen poseg v lastninsko pravico, so lahko take omejitve zaradi svoje številčnosti, deloma pa tudi neusklajenosti, v praksi precejšnja ovira. Do tega lahko pride zlasti, ko obstaja glede iste nepremičnine več zakonitih predkupnih pravic v korist različnih upravičencev, ki jih predvidevajo različni zakoni, pri čemer njihovo razmerje ni dovolj jasno opredeljeno. Tako se stranke, hkrati z njimi pa tudi notar, lahko znajdejo v dilemi, po katerem vrstnem redu je treba upoštevati posamezne zakonite predkupne pravice.
Keywords: Ključne besede: nepremičnine, predkupna pravica, predkupni upravičenec, predkupni zavezanec, pogodbena predkupna pravica, zakonita predkupna pravica, kolizija predkupnih pravic.
Published: 24.12.2010; Views: 4314; Downloads: 2991
.pdf Full text (589,33 KB)

43.
PRENOVLJENA UREDITEV HIPOTEKARNEGA PRAVA
Lidija Vrhovšek, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka predstavlja eno izmed pojavnih oblik zastavne pravice na nepremičnini. Zastavna pravica omogoča upniku poplačilo terjatve, če dolžnik ne izpolni svoje obveznosti. Iz tega je razvidno, da zastavna pravica ne obstaja sama zase, ampak vedno sobiva s terjatvijo. Ko terjatev preneha pa preneha tudi zastavna pravica. Pri hipoteki pa je potreben tudi izbris iz zemljiške knjige. V sedaj veljavni zakonodaji urejata hipoteko v celoti ZZK-1 in SPZ. V nalogi, ki je pred Vami, pa je poleg osnovnih značilnosti predstavljena tudi spremenjena ureditev hipoteke in hipotekarnega prava, ki pa jo ureja novela ZZK-1C.
Keywords: Hipoteka, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, terjatev, zastavna pravica
Published: 17.01.2011; Views: 1641; Downloads: 218
.pdf Full text (335,17 KB)

44.
PARCIARIČNI POSLI IN SORODNA RAZMERJA - PRIMERJALNO PRAVNI VIDIK
Mateja Dežman Brili, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo se ukvarja z hibridnimi oblikami obligacijskih pravic in s tiho družbo v pogledu na slovensko in nemško pravo. Primerjajo se tri različne oblike hibridnih pravnih razmerij, ki vsebujejo premoženjska (korporacijska) upravičenja (oz. upravičenja, podobna premoženjskim korporacijskim upravičenjem): tiho družbo, užitniško pravico in posojilo parciarične vrste. Pravna narava tihe družbe se občutno razlikuje od ostalih dveh omenjenih pravnih oblik, ker je korporacijsko razmerje. Drugače sta drugi dve razmerji v pogledu njune pravne narave obligacijski pravici. Vsi trije obravnavani instituti vzpostavljajo t.i. zunanje konkurenčno razmerje med upravičencem (t.j. upnikom v primeru parciaričnega razmerja in užitniške pravice) na eni in družbeniki gospodarske družbe, ki je zavezana kot dolžnik iz takšnega razmerja na drugi strani. To konkurenčno razmerje je zakonodajalec vzel v obzir v primeru užitniških pravic, ne pa tudi v primeru parciaričnega posojila. Drugi del naloge se ukvarja s podobnostjo in razlikami med tiho družbo, užitniško pravico in parciaričnim razmerjem. Avtorica poskuša določiti, katere značilnosti so ključne za opredelitev pravne narave konkretnega razmerja.
Keywords: parciarični posli, sorodna razmerja, tiha družba, užitniška pravica, parciarično posojilo, parčiarična najemna in zakupna razmerja, notranje konkurenčno razmerje, zunanje konkurenčno razmerje
Published: 24.12.2010; Views: 1894; Downloads: 0

45.
POSEGANJE V ZASEBNOST JAVNIH POLITIČNIH OSEBNOSTI
Nada Stegnjaić, 2010, bachelor thesis/paper

Abstract: Vprašanje o meji med javnim interesom in pravico do zasebnosti se v primerih poročanja različnih medijev vse pogosteje pojavlja. S pomočjo Kodeksa novinarjev si pomagamo reševati morebitne dileme na tem področju. V primeru kršitve osnovnih načel Kodeksa novinarjev pristopi Novinarsko častno razsodišče, ki razsoja o kršitvah oziroma pritožbah zoper novinarje. Na osnovi primerjav slovenskih in britanskih spletnih medijev smo ugotovili, da je poseg v zasebnost političnih osebnosti z zakonodajo ustrezno zaščitena in neupravičljiva vse dokler zanjo ni utemeljenih in dokazljivih virov.
Keywords: javni interes, pravica do zasebnosti, Kodeks novinarjev, Novinarsko častno razsodišče
Published: 14.01.2011; Views: 7955; Downloads: 241
.pdf Full text (1,35 MB)

46.
47.
SODNO VARSTVO PRAVICE DO SOJENJA BREZ NEPOTREBNEGA ODLAŠANJA
Urška Graj, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja je ustavna kategorija. Prvi odstavek 23. člena Ustave Republike Slovenije (pravica do sodnega varstva) določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Medtem, ko je pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja torej del ustavne pravice do sodnega varstva, pa je pravica do sojenja v razumnem roku del pravice do poštenega sojenja iz 1. odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pravica zagotavlja vsakomur, ki je stranka v postopku pred sodiščem, sodno odločitev v razumnem roku. Pojem »razumni rok« je pravni standard, ki se določa glede na okoliščine konkretnega primera. Te okoliščine so predvsem: kompleksnost zadeve v dejanskem in pravnem pogledu, pritožnikovo ravnanje, način, na katerega je bila zadeva obravnavana pred pristojnimi organi in narava spora ter njegov pomen za pritožnika. V diplomskem delu je predstavljena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ter njena pravna ureditev po Ustavi RS, Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. V osrednjem delu diplomske naloge je predstavljen tudi postopek za varstvo pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja na hipotetičnem praktičnem primeru. V okviru tega so predstavljeni osnutki nadzorstvene pritožbe, rokovnega predloga, zahtevka za pravično zadoščenje, tožbe in pritožbe na Evropsko sodišče za človekove pravice. Na podlagi dosedanje sodne prakse je ugotoviti, da je Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja doprinesel k učinkovitejšemu varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
Keywords: pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Zakon o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, nadzorstvena pritožba, rokovni predlog, pravično zadoščenje tožba, pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice, učinkovito pravno sredstvo.
Published: 10.02.2011; Views: 6401; Downloads: 906
.pdf Full text (691,82 KB)

48.
STAVBNA PRAVICA IN ETAŽNA LASTNINA V NEMŠKEM PRAVU
Naja Miklavc, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo je razdeljeno na dve poglavji. V prvem poglavju diplomskega dela bomo obravnavali stavbno pravico. Najprej bomo osvetlili njen razvoj skozi zgodovino, njeno ureditev v nekdanji NDR, ki je poznala stavbni pravici podobno pravico, imenovano Nutzungsrecht, nato pa prešli na njen nastanek, vsebino, lastnosti, predstavili bomo vrste stavbne pravice, vrnitev stavbne pravice lastniku nepremičnine-Heimfall in na koncu pozornost posvetili še načinu prenehanja stavbne pravice. V drugem poglavju bomo podrobneje obravnavali ureditev etažne lastnine v nemškem pravu, predstavili njen zgodovinski razvoj in oblike nastanka etažne lastnine, njen vpis v zemljiško knjigo, posebnosti etažne lastnine, izključitveno tožbo kot pravno sredstvo etažnih lastnikov nasproti drugemu etažnemu lastniku, predstavili bomo upravnika in zakonski rezervni sklad, kot posebnosti etažne lastnine, na koncu pa se bomo posvetili še različnim načinom prenehanja in spremembam v zakonski ureditvi etažne lastnine, ki jih je z reformo prinesla novela zakona o etažni lastnini. Vsako poglavje se zaključi z zaključkom, v katerem so povzete bistvene ugotovitve posameznega poglavja. Cilj naloge je celovito predstaviti ter prikazati oba pravna instituta v nemškem pravu. Pri snovanju diplomskega dela, smo uporabili metodo deskripcije in metodo kompilacije.
Keywords: Stavbna pravica, etažna lastnina, ureditev v nemškem pravnem sistemu, Heimfall, izključitvena tožba, upravnik, reforma zakona o etažni lastnini.
Published: 18.02.2011; Views: 2498; Downloads: 353
.pdf Full text (503,44 KB)

49.
PRAVICE OTROK DO STIKOV S TRETJIMI OSEBAMI
Lina Leskovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: S pomočjo instituta stika otrok s tretjimi osebami skušamo preprečiti škodljive in nezaželjene odtujitve otroka od njemu bližnjih oseb. Kot takšne osebe se tretitajo babica in dedek, (pol)brat in (pol)sestra, prejšnji in sedanji zakonec oz. zunajzakonski partner enega ali drugega izmed njegovih staršev in nekdanji rejniki. Krog teh ljudi pa s tem ni zaključen. Ob izpolnitvi pogoja navezanosti in varovanja otrokove koristi lahko pravica do stikov zajame še kakšno osebo, ki v zakonu ni omenjena. Gre torej za osebe s katerimi je otrok v določeni tesnejši povezanosti in med katerimi se prepletajo številni pristni in ljubeči odnosi, ki predstavljajo tako za otroka, kot tudi tretjo osebo pomemben košček življenja. Primarno vlogo v življenja otroka igrajo starši, kljub temu pa ne smemo pozabiti na osebe, ki otroku zraven staršev ali celo namesto njih nudijo vse potrebno za njihov uspešen osebnostni razvoj. Otrokova korist je torej tisti ključni element, ki pogojuje dovolitev stikov otroka s tretjo osebo. O otrokovih stikih na prvi stopnji odločajo sodišča v pravdnem postopku, kadar se le ti rešujejo skupaj s spori o varstvu in vzgoji otrok, drugače pa v nepravdnem postopku. Zraven določitve upravičencev do stikov otroka s tretjimi je ravno tako pomembna možnost dejanske izvršitve pravice, saj drugače lahko govorimo le o pravici na papirju in ne v življenju. Pravice do stikov nam nihče ne more odvzeti, kadar pa nam kdo vanjo neupravičeno posega ali s strani države ali posameznika, pa imamo pravico do uporabe odškodninskega zahtevka.
Keywords: družinsko pravo, osebni stiki, korist otroka, tretje osebe, osebnostna pravica
Published: 24.03.2011; Views: 2297; Downloads: 202
.pdf Full text (1,27 MB)

50.
DETEKTIVSKA DEJAVNOST KOT (NE)DOVOLJEN POSEG V ZASEBNOST IN NJEGOV POMEN ZA KAZENSKI POSTOPEK
Maja Petek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo predstavlja probleme, ki se pojavljajo na področju detektivske dejavnosti zaradi uporabe metod in sredstev, s katerimi detektivi posegajo v pravico do zasebnosti, ki je ena izmed temeljnih ustavno zavarovanih človekovih pravic. Zaradi pomanjkljivega zakona v praksi prihaja do različne razlage posameznih zakonskih določb in zapolnjevanja pravnih praznin. Detektivi se tako poslužujejo nekaterih metod in sredstev, ki jih zakon niti izrecno ne dovoljuje niti ne prepoveduje. Med najbolj spornimi sta neposredno pogodbeno opazovanje in sledenje in dokumentiranje s tehničnimi sredstvi, kamor prištevamo fotografiranje in video snemanje, s katerimi se posega v človekovo zasebnost in za katera so določene institucije in posamezniki mnenja, da gre za prikrite preiskovalne ukrepe, ki so detektivom z zakonom izrecno prepovedani. Vendar vsako opazovanje, sledenje ali dokumentiranje s tehničnimi sredstvi ni prikrit preiskovalni ukrep. Diplomsko delo opredeljuje meje še zakonitega posega v zasebnost na področju opravljanja detektivske dejavnosti. Razvoj detektivske dejavnosti in problemi, ki so se pojavili v praksi pa kažejo na to, da je potrebno spremeniti zakon tako, da bo izrecno določal, na kakšen način lahko detektivi izvajajo svojo dejavnost, ter katere metode in sredstva lahko pri tem uporabljajo. Mednje prav gotovo sodijo tudi neposredno osebno zaznavanje ter uporaba tehničnih sredstev, ki so nujno potrebni za kvalitetno opravljanje detektivskih storitev.
Keywords: detektivska dejavnost, detektiv, pravica do zasebnosti, prikriti preiskovalni ukrepi, neupravičeno slikovno snemanje, tajno opazovanje
Published: 10.05.2011; Views: 2865; Downloads: 452
.pdf Full text (510,89 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica