| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


31 - 40 / 336
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
31.
32.
33.
ŠOLA IN OTROKOVA PRAVICA POVEDATI SVOJE MNENJE
Staša Račnik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Otrokom pripadajo temeljne človekove pravice in svoboščine, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Te so opredeljene v številnih mednarodnopravnih aktih, med katerimi so najpomembnejši v diplomskem delu tudi omenjeni. Otrokom pripada posebno varstvo in skrb, zato jim pripadajo tudi posebne pravice, opredeljene v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah, Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic in v drugih aktih. V diplomskem delu so omenjeni tudi Ustava RS, zakoni, ki dajejo otroku pravico, da pove svoje mnenje in relevantni predpisi s področja šolstva. Prav tako je na kratko opisana tudi svoboda izražanja. Za boljše razumevanje področja otrokovih pravic je potrebno najprej opredeliti pojem otroka, razložiti njegov prehod od objekta pravic k subjektu, ter opisati njegove pravice. Otrokom so pravice zagotovljene tudi na področju izobraževanja. Najpomembnejša je že sama pravica do izobraževanja. Države, ki spoštujejo človekove pravice, morajo namreč zagotavljati pogoje za izobrazbo svojih državljanov. V šoli imajo otroci tudi pravico do varnosti, svobode izražanja, vesti, zasebnosti, družinskega življenja ter zbiranja in združevanja. Pomembno je, da ima otrok možnost sodelovati v vseh postopkih v zvezi z njim in da lahko izrazi svoje mnenje. Pravica do izražanja mnenj se v šoli uresničuje na različne načine. V nekaterih primerih otrokove pravice uveljavljajo starši, v drugih pa otroci sami. Ta pravica se različno uresničuje v osnovnem in v srednjem izobraževanju, saj imajo v slednjem otroci več možnosti, da sami poskrbijo za svoje pravice. Pri tem pa se postavlja vprašanje, če je v šoli ta pravica res dovolj uresničena in s tem zagotovljena največja korist otroka.
Keywords: Človekove pravice, otrokove pravice, svoboda izražanja, otrok, vzgoja in izobraževanje, šola, pravica povedati svoje mnenje, pravice in dolžnosti učencev.
Published: 29.09.2010; Views: 6124; Downloads: 387
.pdf Full text (530,45 KB)

34.
OSEBE OKUŽENE S HIV IN OBOLELE ZA AIDSOM-pravni in etični vidiki
Nina Makovec, 2010, undergraduate thesis

Abstract: POVZETEK Osebe, okužene s HIV in obolele za aidsom, predstavljajo eno izmed najranljivejših skupin, saj so v družbi zaradi svoje bolezni pogosto deležne negativnih odzivov in preziranja. Takšne osebe so skorajda v vseh segmentih družbe žrtve stigmatizacije in diskriminacije, kar nedvomno pomeni resno kršenje njihovih človekovih pravic. Diplomska naloga se na eni strani vsebinsko nanaša na situacije, v katerih se HIV pozitivna oseba znajde kot potencialna žrtev različnih kaznivih dejanj, zaradi narave virusa HIV pa so na drugi strani obravnavane tudi možne inkriminacije v zvezi z ogrožanji in okužbami s HIV ter njihove legitimacijske podlage. Obravnavane tematike sem se lotila zato, ker je po mojem mnenju to tisto področje, ki je v Sloveniji premalo raziskano in definirano, kajti vedno znova se v zvezi s to boleznijo zaradi njene specifičnosti pojavljajo številna vprašanja, ki sprožajo nove in nove dileme. Posameznikovo zdravstveno stanje je gotovo tista dobrina, v povezavi s katero je potrebno urediti veliko spektrov, med katerimi je gotovo pomembno izpostaviti pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov okuženega. Posebno področje zdravstvenega varstva in varovanje zasebnosti je sicer urejeno s predpisi in poklicnimi kodeksi, vendar tudi to prav zaradi specifičnosti, ki jo predstavlja okužba z virusom HIV, ni urejeno povsem absolutno. Tako torej ostajajo še odprta vprašanja, ki jih bo v prihodnosti potrebno čim prej urediti, saj je navsezadnje to bolezen, zaradi katere dnevno umre na tisoče ljudi in s katero se na žalost tudi čedalje pogosteje srečujemo.
Keywords: HIV/aids, okužene osebe, etika, kaznivo dejanje, diskriminacija, stigmatizacija, pravica do zasebnosti, poklicna molčečnost, pravice.
Published: 30.09.2010; Views: 2836; Downloads: 477
.pdf Full text (1,29 MB)

35.
UREDITEV STIKOV MED STARŠI IN OTROCI Z VIDIKA VAROVANJA OTROKOVIH KORISTI
Maja Damiš, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi, ki je pred vami, je predstavljena problematika ureditve stikov med starši in otroci z vidika varovanja otrokovih koristi. Delo je sistematično razdeljeno na različna poglavja, izhodišče diplomske naloge pa predstavljajo razmerja med starši in otroci, znotraj katerih je predstavljena roditeljska pravica, izvrševanje in nadzorstvo nad izvrševanjem le-te. Nadalje sledi poglavje, v katerem je predstavljeno določanje stikov med starši in otroci, kjer je natančno prikazano, kdo ima pravico do stikov, določanje stikov s tretjimi osebami in način, kako se ti stiki določajo. Znotraj tega se pojavljajo različne pristojnosti centra za socialno delo in sodišča, predstavljena je razmejitev med njima, kakor tudi njuno sodelovanje, nenazadnje je predstavljeno tudi sodno izvedenstvo pri odločitvah o dodelitvi otrok v vzgojo in varstvo ter urejanje osebnih stikov. Kot način določanja stikov med starši in otroci, je predstavljena tudi družinska mediacija in primerjalna ureditev družinske mediacije po posameznih evropskih državah. Del poglavja zajema tudi zagovorništvo otroka. Tretje poglavje zajema izvajanje stikov, začasne odredbe in pa izvršitev odločb o osebnih stikih ter izvršitev odločb o prepovedi stikov. Nadalje sledi poglavje o neizvajanju stikov in morebitne sankcije zaradi neizvajanja stikov. V petem poglavju so razdelani ukrepi za varovanje koristi otrok v družinskih postopkih po slovenskem in angleškem pravu. Nenazadnje so predstavljene nekatere konvencije, ki urejajo predmetno zadevo. Delo zavzema družinskopravno ureditev, pomeni, da so uporabljeni predvsem zakoni s področja družinskega varstva, prav tako pa tudi konvencije, ki ščitijo pravice in koristi otroka. Seveda so skozi celotno diplomsko nalogo poleg teorije predstavljeni tudi različni primeri iz sodne prakse.
Keywords: otrok, otrokova korist, otrokovo mnenje, stiki, družina, roditelji, roditeljska pravica
Published: 11.10.2010; Views: 7900; Downloads: 877
.pdf Full text (1010,56 KB)

36.
PRENOS LASTNINSKE PRAVICE NA KMETIJSKEM ZEMLJIŠČU - primerjava s prenosom le - te na stavbišču oz. etažni lastnini
Rok Lindtner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Ozemlje, prebivalstvo in učinkovita izvršilna oblast nad prvima dvema so elementi, ki samo v kombinaciji vseh treh predpostavljajo suverenost posamezne družbe. Postavljamo se na stališče, da je ozemlje znotraj državnih meja najpomembnejši element vsake samostojne države. Prebivalstvo in državna oblast se skozi čas zaradi narave stvari namreč nenehno spreminjata, le ozemlje ostane vedno relativno nespremenjeno. Državna oblast s svojo izvršilno močjo postavlja pravila, ki jih mora prebivalstvo spoštovati, hkrati pa s svojimi akti organizira tudi namensko uporabo prostora. Najbolj osnovna raba prostora je po našem mnenju njegova kmetijska obdelava, zato morajo državni organi tej zadevi posvetiti veliko pozornosti. Izhodišče družbenega urejanja pri prenosu lastninske pravice na kmetijskih površinah je, da naj lastništvo nad le-temi obdržijo ali pridobijo tisti subjekti, ki se nameravajo ukvarjati s kmetijstvom. Pri tem se morajo manipulacije z lastništvom na kmetijskih zemljišči zmanjšati na najmanjšo možno mero oziroma se ustaviti. Širjenje zazidljivih površin zaradi zadovoljitve zasebnega interesa namreč javnemu interesu samo škodi. Regulativa v Republiki Sloveniji je zasnovana na dajanju predkupne pravice tistim subjektom, ki imajo dejansko namen razvijati kmetijsko dejavnost. Materijo ureja Zakon o kmetijskih zemljiščih, ki predvideva zaprti krog šestih predkupnih upravičencev. Lahko torej rečemo, da je prosti trg na področju kmetijskih zemljišč nekoliko omejen.
Keywords: Ozemlje, prebivalstvo, izvršilna oblast, suverenost, pravila, namenska uporaba prostora, kmetijska obdelava, družbeno urejanje, lastništvo, javni interes, predkupna pravica, Zakon o kmetijskih zemljiščih.
Published: 15.11.2010; Views: 2057; Downloads: 240
.pdf Full text (1,50 MB)

37.
HIPOTEKA - ZASTAVNA PRAVICA NA NEPREMIČNINI
Anja Radislav, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zastavna pravica na nepremičninah oziroma hipoteka je kot stvarna pravica celovito urejena v Stvarnopravnem zakoniku, v delu, ki ureja zastavne pravice. Zastavna pravica je splošno urejena v 128. členu SPZ, ki jo določa kot stvarno pravico na točno določeni tuji stvari ali pravici, ki zastavnemu upniku daje upravičenje, da se zaradi neplačila zavarovane terjatve ob njeni zapadlosti poplača skupaj z obrestmi in stroški iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Ta splošna definicija zastavne pravice se uporablja tudi za hipoteko kot zastavno pravico na nepremičnini, za katero se uporabljajo poleg splošnih pravil o zastavni pravici, še specialne določbe, ki so vsebovane v členih od 138. do 154. SPZ. Hipoteka predstavlja v slovenskem pravnem sistemu najbolj razširjen institut zavarovanja večjih terjatev, saj daje hipotekarnemu upniku visoko stopnjo pravne varnosti. Kot stvarna pravica se vpisuje v zemljiško knjigo, ki je ravno na pragu obsežnih sprememb, predvsem v smislu informatizacije zemljiškoknjižnega postopka.
Keywords: zastavna pravica na nepremičnini, hipoteka, skupna hipoteka, maksimalna hipoteka, nadhipoteka, zemljiška knjiga, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, nepremičnina
Published: 24.11.2010; Views: 3566; Downloads: 1504
.pdf Full text (480,51 KB)

38.
PRAVICA OTROKA DO SVOBODE VESTI
Monika Pevec Forštner, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Prvi zametki razvoja pravice otroka do svobode vesti segajo od sužnjelastniške grške in rimske patrie potestas, preko različnih pravnih dokumentov, ki so svobodo vesti prepovedale ali omejevale do novejših teorij prežetih s humanizmom, ki so začele svobodo vesti tolerirati in kasneje dovoljevati kot primarno osebno človekovo pravico. V diplomski nalogi so najprej opredeljeni pojmi: »otrok«, »pravica«, »svoboda«, »svoboščina« in »vest«. V 17. stoletju naj bi bili »otroci« še pod popolno jurisdikcijo staršev. Kasneje je viden postopen prehod pravic s staršev na otroka. Danes je »otrok« v t.i. »svobodni moderni družbi« nosilec pravice do svobode vesti, mišljenja in vere. Beseda »otrok« ni vedno vezana na starost otroka (18 let), ampak v posamičnih določbah tudi na njegovo poslovno sposobnost, telesno in duševno zdravje, kar je v pravni korelaciji z roditeljsko pravico. »Pravice« so regulatorji razmerij med odvisnimi družbenimi subjekti neenake družbene moči. Gre za dominacijo močnejšega nad šibkejšim - otrokom, pri kateri se vzpostavljajo kompromisne meje in možnosti konfliktov. Pravica do svobode vesti je izrazito naravna pravica, ki je skupna vsem ljudem, splošna, temeljna, nepremoženjska, osebna (osebnostna), civilno pravna, neodtujljiva (neprenosljiva), spremenljiva in večrazsežnostna. Dolgo časa se je »svoboda vesti« navezovala le na verske opredelitve, v novejšem času pa je dobila posveten pomen. Gre za duševen proces — metafizična in etična vprašanja, ki se odmikajo pravniški kategorizaciji. Ta vprašanja so obravnavali mnogi primeri Evropskega sodišča za človekove pravice: Kokkinakis: Grčija (1993), Buscarini: San Marino (1999), Campbell: Cossans (1982), Arrowsmith: Anglija (1978). Pravica do svobode vesti se povezuje z večimi človekovimi pravicami, kot so; pravica do svobodnega izražanja (verbalno izražanje, izražanje v pisni obliki, oblačenje, izkazovanje ljubezenskih čustev, osebna imena otrok). To izražanje je pri otrocih lahko sporno predvsem v šoli. Gre za izražanje otrok ter izražanje javnih institucij. Pravica do družinskega življenja in zasebnosti, ki se pojavlja v razmerju »otrok — šola« ter »otrok-starši« v povezavi popolnim izvrševanjem roditeljske pravice in s tem varovanja otrokovih koristi. Pravica do izobraževanja, ter v zvezi s tem prepoved indoktrinacije države oziroma šol. Pravica do zbiranja in združevanja v šolskih prostorih ali zunaj pouka. Pravo ureja razmerja med posameznikom in državo ter med posamezniki kot nosilci pravic in obveznosti. Pri tem sta pomembna otrokov položaj v družini, pooblastila oziroma pravice staršev (izvrševanje roditeljske pravice), ter položaj otroka v razmerju do države (šolstvo, zdravstvo, centri za socialno delo, vzgojni zavodi). »Družina« je najožja življenjska skupnost, kjer imajo starši pravico, da zagotovijo svojim otrokom versko in moralno vzgojo, v skladu s svojim prepričanjem in otrokovo starostjo in zrelostjo, ter njihovo, t.j. otrokovo svobodo vesti, z versko in drugo opredelitvijo ali prepričanjem, tako, da otrokom pojasnjujejo ali svetujejo. Imajo tudi pravico, da država na področjih, ki so v njeni pristojnosti, spoštuje njihove predstave o vzgoji in pouku. Poseganje države v to zasebno sfero svobode vesti je omejeno, oziroma se lahko omeji samo pod zakonsko določenimi pogoji. Država ima dolžnost zagotoviti, da se v šolah ne dogaja indoktrinacija. Država je dolžna, da religiozna in filozofska prepričanja staršev spoštuje v celotnem šolskem izobraževalnem programu, kar pomeni, da jih priznava, upošteva in vzame v obzir. Možni so različni konflikti , kolizije med državo, šolo in starši. Vsebinska razlika med razmerjem starši (kot zastopniki otroka) in državo, ter v razmerju staršev do otroka, je razvidna tudi iz 41. člena Ustave RS. Prvi del te določbe je namenjen varovanju starševskih pravic pred neupravičenim vmešavanjem države in tretjih oseb in določa, da imajo starši pravico, da v skladu s svoj
Keywords: človekova pravica, otrokova pravica, svoboda vesti, svoboščina, pravica do svobodnega izražanja, največja otrokova korist, roditeljska pravica, kolizija - konflikt med interesi, religiozno in filozofsko prepričanje, indoktrinacija, edukacija, primarno pravno varstvo otroka, laična država
Published: 07.12.2010; Views: 4403; Downloads: 403
.pdf Full text (1,06 MB)

39.
NEREGISTRIRAN MODEL EU KOT NOVEJŠA PRAVICA INTELEKTUALNE LASTNINE
Ingrid Juren, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Neregistriran model EU kot novejša pravica intelektualne lastnine je bil uveden v sistem unitarnih pravic EU z Uredbo 6/2002. Avtorica v diplomskem delu obravnava neregistriran model EU ter določa njegove razsežnosti in omejitve glede na že obstoječe pravice intelektualne lastnine. Skozi diplomsko delo avtorica ugotavlja, da neregistriran model EU sledi potrebam prakse že od samega začetka. Namen uvedbe neregistriranega modela EU je v tem, da se videzom izdelka, ki se proizvajajo v velikih količinah in ki tržno trajajo kratek čas podeli varstvo primerno njihovi pomembnosti. Neregistriran model EU zagotavlja varstvo videzu izdelka neposredno in avtomatično od prvega razkritja javnosti. Za njegovo pridobitev se ne zahteva vložitev prijave in plačila pristojbin. Poudarek daje celoviti predstavitvi neregistriranega modela EU in njegovi primerjavi z registriranim modelom EU, britanskim neregistriranim modelom in avtorsko pravico. Na kratko predstavi tudi vzroke za uvedbo unitarne pravice na področju pravnega varstva modelov in postopek sprejemanja Uredbe 6/2002. Avtorica ugotavlja, da kljub ureditvi bistvenih elementov neregistriranega modela EU v Uredbi 6/2002 ostaja veliko odprtih vprašanj, na katere praksi do sedaj še ni uspelo podati ustreznih odgovorov. Sodišče EU je v primeru neregistriranega modela EU odločalo samo v eni zadevi, v vseh ostalih so odločala specializirana nacionalna sodišča za model EU.
Keywords: Neregistriran model EU, registriran model EU, videz izdelka, razkritje javnosti, novost, individualna narava, avtorska pravica.
Published: 01.12.2010; Views: 3220; Downloads: 159
.pdf Full text (400,84 KB)

40.
POKLICNA MOLČEČNOST V ZDRAVSTVU
Gašper Planinc, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Zdravnik se pri srečanju s pacientom seznani z mnogimi intimnimi in zasebnimi podatki pacienta, za katere pacient upravičeno pričakuje, da ne bodo zapustili ordinacije. Za učinkovit proces zdravljenja je potrebno medsebojno zaupanje med pacientom in zdravnikom. Dolžnost varovati poklicno skrivnost je določena tako s Kodeksom medicinske deontologije Slovenije, kot tudi s številnimi zakoni, kot so Zakon o pacientovih pravicah, Kazenski zakonik, Zakon o zdravniški službi itd., velja pa tako za zdravnike, kot tudi za preostalo zdravstveno osebje. Za poklicno skrivnost se štejejo vsi podatki, ki jih zdravnik pridobi zaradi narave njegovega dela. Sem štejemo vse podatke o pacientu, še posebej podatke o njegovem zdravstvenem stanju, osebnih, družinskih in socialnih razmerah ter seveda tudi informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni in poškodb. Dolžnost zdravniške molčečnosti je eden izmed vidikov pravice do zasebnosti, ki pa je ena izmed pomembnejših osnovnih človekovih pravic. Pravica do zasebnosti je urejena z mnogimi mednarodnimi pravnimi akti, ki veljajo tudi pri nas. Poleg teh mednarodnih aktov pa je pravica do zasebnosti v Sloveniji urejena tudi s 35. členom ustave. Naša zakonodaja je eno od pravic zasebnosti, varstvo zasebnih podatkov, zavarovala še s posebnim zakonom (zakon o varstvu osebnih podatkov). V skladu z obravnavano tematiko je tako predstavljen pojem in razvoj osnovnih človekovih pravic in svoboščin, pravice do zasebnosti in konkretneje pravice do zasebnosti v medicini. Podrobneje je predstavljena zdravniška skrivnost kot vidik pravice do zasebnosti — od zgodovinskega pogleda, pravne podlage, do omejitve zdravniške molčečnosti, načinov, posledic izdaje in procesnopravnih problemov, predstavljena pa je tudi ureditev zdravniške molečečnosti v Veliki Britaniji, Združenih državah Amerike in na Irskem.
Keywords: človekove pravice, pravica do zasebnosti, pravica do zasebnosti v medicini, etika, razmerje med pacientom in zdravnikom, poklicna skrivnost, poklicna molčečnost, zdravniška molčečnost, pravo in medicina, zdravstvo
Published: 08.12.2010; Views: 5316; Downloads: 694
.pdf Full text (638,35 KB)

Search done in 0.16 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica