| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


331 - 336 / 336
First pagePrevious page25262728293031323334Next pageLast page
331.
Zagotavljanje pravice do varovanja osebnih podatkov skozi prakso Ustavnega sodišča RS, Sodišča EU in nadzornih organov
Luka Zorn, 2019, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do varstva osebnih podatkov predstavlja eno izmed temeljnih človekovih pravic, zato je njeno zagotavljanje pomembno z vidika demokratičnosti družbe. V diplomskem delu je predstavljena slovenska in evropska zakonodaja, ki urejata področje varstva osebnih podatkov. Nadalje je predstavljeno in primerjano delo Informacijskega pooblaščenca in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov na podlagi letnih poročil za obdobje od 2016 do 2018. V diplomskem delu so predstavljene in primerjane izbrane odločitve Ustavnega sodišča RS in Sodišča Evropske unije. Na podlagi pregleda zakonodaje, letnih poročil nadzornih organov ter sodne prakse je predstavljena pravna ureditev na področju varstva osebnih podatkov, predstavljena je opredelitev Ustavnega sodišča in Sodišča EU do pojma varovan osebni podatek ter predstavljeno delo nadzornih organov v Sloveniji in na ravni Evropske Unije za obdobje od 2016 do 2018.
Keywords: diplomske naloge, pravica do varovanja osebnih podatkov, Ustavno sodišče, Sodišče EU, Evropski nadzornik za varstvo podatkov, Informacijski pooblaščenec
Published: 09.09.2019; Views: 150; Downloads: 39
.pdf Full text (870,63 KB)

332.
Pravna narava pridobitve lastninske pravice pri prisilni prodaji
Sandra Šuštaršič Simonič, 2019, master's thesis

Abstract: Pridobitev lastninske pravice na podlagi prisilne prodaje pri izvršbi in stečaju se, če velja slediti teoriji in sodni praksi, šteje za izvirno oziroma originarno pridobljeno lastninsko pravico. Poglavitna značilnost takšne vrste pridobitve je, da se lastninska pravica prenese ne glede na voljo dosedanjega imetnika pravice, še več, celo v nasprotju z njegovo voljo. Naslednja pomembna značilnost tovrstne prodaje je ta, da predpostavka pridobitve stvarne pravice ni zemljiškoknjižno dovolilo (razpolagalni pravni posel) kot to velja za poslovne pridobitve, temveč je predpostavka pridobitve oblikovalna sodna odločba. Do prisilne prodaje stvari pride v primerih, ko dolžnik ne izpolni svoje obveznosti, ki jo ima v razmerju do upnika, kar posledično lahko pripelje do sodnega izvršilnega postopka. V izvršilnem postopku sodišče izda sodno odločbo, s katero naloži dolžniku, da poravna terjatev. V primeru, ko dolžnik ne izpolni kar mu je bilo s sodno odločbo naloženo, sledi njena prisilna izvršitev. Naša zakonodaja upnika ne omejuje pri izbiri izvršilnega sredstva, saj ne predpisuje nobenega vrstnega reda le-teh. Velja načelo proste izbire izvršilnega sredstva, ne glede na višino terjatve. Upnik tako lahko že v začetku predlaga izvršbo na nepremičnino, kljub izterjavi nesorazmerno nizke terjatve. To možnost mu daje zakonodaja, ki ne določa spodnje meje višine terjatve, nad katero bi bilo možno dovoliti izvršbo na nepremičnino ter tudi ne predvideva, da bi bilo dopustno dovoliti izvršbo na nepremičnino šele po tem, ko izterjava terjatve z drugimi sredstvi izvršbe ne bi bila mogoča. Na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupec torej pridobi lastninsko pravico. Sklep velja za listino, na podlagi katere se dovoli vknjižba pravice na kupca. Vsled dejstva, da je vpis v zemljiško knjigo v tem primeru zgolj deklaratornega značaja, je ta kljub temu potreben prav zaradi publicitete vpisov. Posebej zanimivi postanejo primeri, kjer so vpisi v zemljiški knjigi napačni, zaradi česar pogosto pride do prenosa lastninske pravice nelastnika. Gre za primere, ko dolžnik ni resnični lastnik nepremičnine, ki je predmet prodaje. Če operacionaliziram, problem velikokrat nastaja pri nepremičninah, ki predstavljajo skupno premoženje zakoncev, v zemljiški knjigi pa je kot izključni lastnik vpisan zgolj eden, ali pa je nepremičnina vpisana kot solastnina. Vpisa ne odražata dejanskega stanja lastništva, kar ima lahko negativne posledice tudi v postopku izvršbe, ko se lahko nepremičnina proda. Pogosti primeri, kjer vpisi lastninske pravice ne odražajo dejanskega, so tudi prodaje s pridržkom lastninske pravice ter primeri zunajknjižnega priposestvovanja. Tukaj sodna praksa zavzema različna stališča, s predpostavko (ne)dobrovernosti kupca, proti kateremu pravi lastnik uveljavlja svojo lastninsko pravico. V obzir stališču sodne prakse je potrebno vzeti tudi dejstvo, da ima pri tovrstni prodaji pomembno vlogo interes upnika, ki zasleduje poplačilo svoje še neplačane terjatve.
Keywords: Sodna prodaja, izvršilni postopek, stečajni postopek, javna dražba, sklep o domiku, sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, ugovor tretjega, skupno premoženje, solastnina, priposestvovanje, pravica v pričakovanju.
Published: 20.12.2019; Views: 99; Downloads: 19
.pdf Full text (630,42 KB)

333.
Evropeizacija slovenskega upravnega sodstva
Urška Požlep, 2019, master's thesis

Abstract: V tem magistrskem delu je obravnavan institut upravnega spora, ki ga ureja Zakon o upravnem sporu in zagotavlja sodno varstvo pravic in koristi posameznikov nasproti osebam, ki odločajo v upravnem postopku (državnim organom, organom lokalnih skupnosti, nosilcem javnih pooblastil), kadar ni z zakonom določeno kakšno drugo pravno varstvo. Sodni nadzor nad njihovim delovanjem na prvi stopnji izvaja neodvisno in nepristransko specializirano sodišče, tj. Upravno sodišče RS, na drugi stopnji pa Vrhovno sodišče RS, razen če zakon določa drugače. Za celovito razumevanje pravne ureditve upravnega spora je potrebno obravnavati tudi pravo Evropske unije in EKČP oziroma z njo povezano sodno prakso ESČP. Slovenija se je z vstopom v Evropsko unijo zavezala vpeljati pravna pravila EU v svoj nacionalni pravni sistem, posledično so jih vsi organi držav članic pri svojem delu dolžni upoštevati. EU je praviloma izvrševanje prava EU prepustila državam članicam oziroma njihovim pristojnim organom, pri čemer ne praviloma določa, kako mora država članica organizirati svojo lastno upravo in nasploh javno oblast, kar se odraža v načelu nacionalne institucionalne avtonomije. Prav tako je tukaj potrebno omeniti načelo nacionalne postopkovne avtonomije (in njegove meje). Vseeno pa pravo EU vpliva na upravno sodstvo s pomočjo instituta predhodnega odločanja, s katerim Sodišče EU podaja razlago prava EU, pa tudi na druge načine, kot je prikazano v tej magistrski nalogi. Dodatno na slovensko upravno sodstvo vpliva EKČP, predvsem pravica do poštenega sojenja, ki je zajeta v njenem 6. členu. Zaradi kršitve tega člena je bila Republika Slovenija že obsojena zaradi odsotnosti glavne obravnave v postopku pred Upravnim sodiščem in sojenja zaradi nepotrebnega odlašanja.
Keywords: upravno sodstvo, upravni spor, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pravo Evropske Unije, pravica do poštenega sojenja, Zakon o upravnem sporu
Published: 20.12.2019; Views: 115; Downloads: 44
.pdf Full text (1,36 MB)

334.
Imisije
Gabriela Firšt, 2019, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo se v uvodu, s kratkim opisom, »dotakne« samega pojma lastninske pravice, saj gre za eno ključnih človekovih pravic, ki je deležna pravnega varstva na najvišji ravni. Kot pomemben institut, s katerim se želi zagotoviti mirno sosedsko življenje, je v nadaljevanju zaključnega dela podan oris različnih omejitev lastninske pravice, katerim je podvržen imetnik pravice. Stvarnopravna določila pa ne zavezujejo samo lastnikov, temveč tudi neposrednega posestnika, zato je v magistrski nalogi smiselno podana tudi krajša opredelitev posesti. Za boljši vpogled, in pravilno razumevanje imisij, se magistrska naloga nadalje opredeli do samega sosedskega prava, katerega glavna naloga je sosedom omogočiti prijetno sobivanje na prostorsko povezanih nepremičninah in v okviru katerega se obravnavajo imisije kot najbolj tipičen institut sosedskega prava. Z izrazom sosedstvo lahko opredelimo družbeno razmerje sosedov, torej tistih ljudi, ki so prostorsko povezani. Temu sledi pregled različnih vrst tožbenih zahtevkov, ki so na voljo posameznikom v okviru pravnega varstva pred prepovedanimi imisijami, ter razmejitev med stvarnopravnim in obligacijskopravnim varstvom. V jedru zaključnega dela so predstavljene imisije, kot eden najbolj tipičnih sosedskopravnih institutov, ter njihova klasifikacija glede na različne vrste. Imisije so raznovrstni vplivi, ki izhajajo iz ene nepremičnine in jih je mogoče zaznati na drugi nepremičnini. Niso pa vsi moteči vplivi tudi prepovedani, saj mora med lastniki prostorsko povezanih nepremičnin obstajati določena mera tolerance, na podlagi katere je vsakdo, do določene mere, dolžan trpeti vplive, ki prihajajo in se širijo iz okolice. Ali gre za prepovedano imisijo, pa je odvisno od krajevnih razmer ali škode, ki je bila prizadejana nepremičnini. Kot zanimivost, se magistrsko delo opredeli tudi do idealnih imisij, ki predstavljajo eno od vrst imisij za katero v slovenski teoriji in sodni praksi še ni jasnih stališč ali jim je priznana pravna veljava ali ne.
Keywords: Lastninska pravica, omejitev lastninske pravice, posest, sosedsko pravo, nepremičnina, imisije, stvarno pravno varstvo, obligacijsko pravno varstvo.
Published: 20.12.2019; Views: 56; Downloads: 17
.pdf Full text (821,33 KB)

335.
Uveljavitev dejanske in pričakovane lastninske pravice tretjih oseb po začetku stečaja
Domenika Marhold, 2019, master's thesis

Abstract: Sodna praksa nakup nepremičnin v postopku prisilne prodaje (izvršilni in stečajni postopek) obravnava kot izviren (originaren) pridobitni način. Za izviren način pridobitve je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, neodvisno od dejstva, ali je že kdo poprej imel lastninsko pravico na stvari, saj četudi jo je imel, pridobitelj pridobi lastninsko pravico neodvisno od volje prejšnjega lastnika. Takšen način pridobitve lastninske pravice je po stališču sodne prakse posledica javnosti postopka in vodenja postopka (vodi ga sodišče), zaradi česar izključuje vse ugovore glede nedobrovernosti kupca in močnejše pravice, saj omogoča vsem, da svoje ugovore uveljavijo do sklenitve pogodbe. Pri nakupu nepremičnine na javni dražbi v stečajnem postopku tako velja enako kot v izvršbi: kupec postane lastnik, tudi če se kasneje izkaže, da dolžnik ni bil lastnik nepremičnine oziroma da so obstajali kakšni drugi razlogi za nedopustnost izvršbe. Lastnik postane s pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine in lastnik ostane tudi, če je sklep o izvršbi naknadno spremenjen ali razveljavljen. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 193. členu namreč kupca na dražbi varuje, ko določa, da razveljavitev ali sprememba sklepa o izvršbi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu nima vpliva na pravice, ki jih je kupec pridobil po 192. členu tega zakona. Tudi Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju v petem odstavku 340. člena izrecno določa, da udeleženec, ki ni uspel na javni dražbi ali v postopku javnega zbiranja ponudb, upnik, predkupni upravičenec ali tretja oseba ni upravičena niti v stečajnem niti v drugem postopku uveljavljati zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe, zahtevka za sklenitev prodajne pogodbe pod enakimi pogoji z njim, zahtevka za razveljavitev ali ugotovitev ničnosti razpolagalnega pravnega posla, s katerim je bila prenesena lastninska ali druga premoženjska pravica na kupca ali kateregakoli drugega zahtevka, katerega uveljavitev posega v pravice, ki jih pridobi kupec s sklenitvijo ali izpolnitvijo prodajne pogodbe. Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, pa ni. Poleg tega je v sodni praksi prevladalo stališče, da se v postopku prisilne prodaje načelo zaupanja ne uporablja, saj ne gre za poslovno pridobitev temveč za pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo. Drugače je le v primeru, ko je kupcu mogoče očitati kvalificirano nedobrovernost. To je v primeru, ko je kupec vedel, da nepremičnina ne pripada stečajnemu dolžniku oziroma, ko so bile prekoračene pravno dopustne meje prisilne prodaje. Vendar pa se v delu novejše literature pojavilo stališče, da gre tudi v postopku prisilne prodaje za poslovni način pridobitve. Gre namreč za prenos že obstoječe, dolžnikove lastninske pravice, ki se izvede neodvisno od volje vknjiženega lastnika, torej prisilno (izvirno), zaradi česar naj bi bila pridobitev lastninske pravice izvirna v tem pomenu, da V pridobi kupec pravico neodvisno od poslovne volje dolžnika, ne pa v tem pomenu, da pridobi kupec pravico neodvisno od pravice dolžnika, tudi, če dolžnik ni bil lastnik, kupcu pa je bilo to dejstvo znano oziroma mu ni moglo biti nepoznano.
Keywords: stečaj, izločitvena pravica, prisilna prodaja, poslovna pridobitev lastninske pravice, načelo zaupanja v zemljiško knjigo
Published: 09.01.2020; Views: 139; Downloads: 34
.pdf Full text (1,68 MB)

336.
Diskrecijske odločitve policistov pri pridržanju voznikov pod vplivom alkohola
Matej Velikonja, 2018, professional article

Abstract: Namen prispevka: V prispevku so predstavljene diskrecijske odločitve policista v Sloveniji, ki jih ta pri svojem delu vsakodnevno sprejema. Članek skuša ponazoriti, kako je zakonodaja s področja varnosti cestnega prometa od 1998 dalje urejala diskrecijske odločitve policistov, predvsem pri odkrivanju in preprečevanju voženj pod vplivom alkohola ter njihov vpliv na zagotavljanje varnosti. Orisano je tudi diskrecijsko odločanje, kot ga v nekaterih postopkih uporablja policija v ZDA, ki izhaja iz anglosaškega pravnega sistema. Metode: Z zgodovinsko-primerjalno metodo je prikazano, kako so zakonski akti za urejanje cestnega prometa, sprejeti v različnih časovnih obdobjih, urejali prosti preudarek policistov v Republiki Sloveniji pri izvajanju nalog na področju zagotavljanja varnosti v cestnem prometu. Uporabljena je še primerjalna metoda in komplementacija prikaza podatkov o policijskih ukrepih. Ugotovitve: Diskrecijska pravica, kot jo dopušča Zakon o pravilih cestnega prometa v določbah 24. člena, je ustrezen kompromis med policijskim zagotavljanjem varnosti in prevelikim poseganjem policije v človekove pravice. Ko oseba deluje neskladno z zakonsko normo, lahko policijsko ukrepanje zaradi takega človekovega delovanja sledi črki zakona, ki največkrat predpisuje represivno ravnanje, lahko pa policist za ukrepanje uporabi taktični preudarek. Navedeno pomeni, da se policist diskrecijsko odloča, katero pooblastilo oz. kateri ukrep bo v dani situaciji uporabil. Ali se policist odloči, da bo deloval diskrecijsko, pa je odvisno od več razlogov, obširneje opisanih v članku. Izvirnost/pomembnost prispevka: Za razlago načel delovanja in uporabe diskrecijske pravice članek preučuje diskrecijske odločitve varnostnih organov, katerih delovanje temelji na različnih pravnih sistemih. Prav tako poskuša odgovoriti na vprašanje, ali je diskrecijska pravica, kot jo uporablja policija v Republiki Sloveniji, primerno urejena in ali je sploh potrebna.
Keywords: policija, policisti, policijski postopki, policijska pooblastila, diskrecijska pravica, vožnja pod vplivom alkohola, pridržanje
Published: 15.04.2020; Views: 22; Downloads: 6
.pdf Full text (351,26 KB)
This document has many files! More...

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica