| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


91 - 100 / 336
First pagePrevious page6789101112131415Next pageLast page
91.
92.
UREDITEV SOLASTNINE PO SLOVENSKEM IN NEMŠKEM PRAVU
Irena Petrić, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavana solastnina kot osnovna oblika lastninskega razmerja več oseb. Prikazana je ureditev solastnine v slovenskem in nemškem pravu, izpostavljene so razlike med obema ureditvama. Na začetku so opisane splošne značilnosti solastnine, z namenom razmejitve pa tudi značilnosti drugih oblik lastnine kot sta skupna in etažna lastnina. V nadaljevanju so obravnavane posamezne pravne podlage nastanka solastnine ter vprašanje, ali je lahko tudi lastninska pravica izključnega lastnika razdeljena na idealne deleže. Opisane so možnosti izvrševanja solastnikovih upravičenj, saj posamezni solastnik pri tem ne sme posegati v pravice ostalih solastnikov. Posebej je obravnavano upravičenje upravljanja kot posebno upravičenje, ki izhaja iz solastninskega razmerja, in pravila upravljanja. Na koncu so predstavljeni načini prenehanja solastnine s poudarkom na njeni delitvi.
Keywords: lastninska pravica, lastninska pravica več oseb, solastnina, idealni delež, solastninski delež, skupna lastnina, etažna lastnina, delitev solastnine, nemško pravo
Published: 14.06.2012; Views: 2134; Downloads: 371
.pdf Full text (499,94 KB)

93.
Diskrecijska pravica policista, da odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov o prekršku pri prometni nesreči z neznatno nevarnostjo na območju Policijske uprave Maribor
Albin Gradišnik, 2009, published professional conference contribution

Abstract: Namen prispevka je teoretično proučevanje in opis primera diskrecijskega odločanja upravnega organa, da lahko v mejah zakonskega pooblastila odstopi od ugotavljanja dejstev in zbiranja dokazov (ogleda kraja nesreče) potrebnih za odločitev o prekršku, oziroma odstopi od izdaje upravne odločbe (plačilnega naloga) povzročitelju prometne z neznatno nevarnostjo. Tako odločanje se sme izvajati od začetka veljavnosti novele ZVCP-1E od maja 2008 dalje.
Keywords: policija, policijsko delo, diskrecijska pravica, prometne nesreče, ogledi
Published: 04.06.2012; Views: 1990; Downloads: 192
.pdf Full text (110,38 KB)
This document has many files! More...

94.
Obveznosti in pravice lastnikov nepremičnin kulturne dediščine
Tjaša Ivanc, 2010, original scientific article

Abstract: Avtorica v prispevku obravnava pojem varstva nepremične kulturne dediščine in omejitve lastninske pravice, ki so povezane z varstvom. Zakonsko določanje načina uporabe in izkoriščanja kulturnih dobrin predstavlja javnopravno omejitev lastninske pravice, ki se kaže v vzpostavljenih varstvenih režimih na nepremični kulturni dediščini. V primeru nepremičnega kulturnega spomenika je lastnik dolžan na podlagi varstvenih režimov ohranjati spomenik v nespremenjenem stanju z izvedbo primernih posegov. Prispevek analizira obveznosti in pravice lastnika po veljavni ureditvi, pri čemer ja kritično analiziran institut nadomestila, do katerega je upravičen lastnik v primeru, ko varstveni režim omejuje obseg in način gospodarskega koriščenja v okviru dejavnosti ali rabe, ki jo je nepremičnina zagotavljala pred razglasitvijo, ali da določa drugačno gospodarsko dejavnost ali rabo od tiste pred razglasitvijo.
Keywords: varstvo kulturne dediščine, varstveni režimi, lastninska pravica, omejitve, nepremični spomeniki, pogoji, izkoriščanje
Published: 05.06.2012; Views: 1899; Downloads: 156
URL Link to full text

95.
NOVOSTI NA PODROČJU HIPOTEKARNEGA PRAVA
Nuša Kotnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Hipoteka v našem slovenskem pravnem sistemu poznana že dolgo časa in predstavlja najbolj razširjen institut stvarnopravnega zavarovanja kreditnih pogodb oziroma služi za zavarovanje denarnih terjatev upnika do zastavitelja na nepremičnini. Nepremičnine so zaradi razmeroma visoke in stabilne vrednosti v praksi pomembni objekti stvarnopravnih zavarovanj. Institut hipoteke v materialnem smislu ureja Stvarnopravni zakonik (SPZ). Hipoteka nudi močno jamstvo hipotekarnemu upniku in ga pooblašča, da v primeru nepravočasne izpolnitve svoje veljavne dospele terjatve skupaj z obrestmi in stroški vred, zahteva poplačilo svoje iz vrednosti zastavljene nepremičnine pred vsemi drugimi upniki zastavitelja. Hipoteka se kot knjižna stvarna pravica vpisuje v zemljiško knjigo, zato je potrebno upoštevati tudi pravila Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1), ki je izvedbeni predpis nepremičninskega stvarnega prava. Zemljiška knjiga velja za visoko kvalificiran in najvišjega zaupanja vreden vir informacij o pravnem stanju nepremičnin. Namenjena je vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami, prav tako močno olajšuje promet z nepremičninami. Da bi lahko pravice učinkovale nasproti vsakomur, morajo biti javno objavljene, tako da se lahko z njimi seznanijo stranke in tretje osebe. Z zemljiško knjigo je hipoteki zagotovljena najvišja možna mera publicitete, kar v precejšnji meri ščiti hipotekarnega upnika pred morebitnimi zlorabami s strani zastavitelja. Ena od prednosti, ki jih nudi hipoteka, je visoka stopnja pravne varnosti prav zaradi načela zaupanja v zemljiško knjigo. Posledica vknjižbe je tudi, da nepremičnina služi zavarovanju terjatve, čeprav se spremeni njen lastnik. Takšna nepremičnina ostaja v pravnem prometu, ki kljub obstoju hipoteke pravno ni oviran, čeprav je dejansko težje prodati zastavljeno nepremičnino. Pri realizaciji hipoteke zunaj stečaja pa pridejo v poštev pravila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), v stečaju pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). V zadnjem času je prišlo do sprememb ZZK-1, zadnja novela ZZK-1C je glede hipoteke prinesla pomembne novosti, predvsem v zvezi s polno informatizacijo zemljiškoknjižnega postopka. S hipoteko se v praksi srečujejo sodniki, notarji, odvetniki, bančniki, stečajni upravitelji, profesorji, študenti pravnih fakultet, kakor tudi tisti, ki se pripravljajo na pravniški državni izpit. Namen in cilj moje diplomske naloge je predstaviti osnovne značilnosti ter spremenjeno ureditev hipotekarnega prava po noveli ZZK-1C.
Keywords: hipoteka, zastavna pravica na nepremičninah, zavarovana terjatev, hipotekarni upnik, hipotekarni dolžnik, zemljiška knjiga, nepremičnina
Published: 14.06.2012; Views: 1604; Downloads: 324
.pdf Full text (735,50 KB)

96.
ZAVAROVANJE TERJATEV BANK S POJAVNIMI OBLIKAMI ZASTAVNE PRAVICE
Maša Šabić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Zavarovanje terjatev bank s pojavnimi oblikami zastavne pravice je téma, ki omogoča pot uspešnega poslovanja. Poslovanje med gospodarstveniki je dandanašnji zelo težavno, tudi zaradi zlorab zaupanja v pravnem prometu, ki je del vzrokov gospodarske krize. Ohranitev pravne varnosti in pomoč gospodarskim družbam, da prebrodijo neučinkovito ekonomijo, se pojavlja z zavarovanjem terjatev, ki bodo morda lahko pomagale gospodarskim subjektom iz krize. Zavarovanje kot institut utrditve obveznosti je pomebno, saj posamezniku omogoča, da lahko ponudi upnikom – bankam, da se v primeru neizpolnitve obveznosti poplačajo iz zavarovanja. Na podlagi zavarovalnega varstva banke posodijo denar gospodarskim subjektom, ti pa se s sklenitvijo pogodbe zavežejo za vrnitev kreditnega zneska in garantirajo vrnitev posojila skupaj s stroški v primeru neplačila z zavarovalnimi sredstvi. Gospodarski subjekti imajo ponavadi na voljo premičnine in nepremičnine, s katerimi kvalitetno zavarujejo denarno terjatev, ki omogoča hitro poplačilo.Zahteva se, da kvalitetno zavarovanje denarne terjatve ustvari oseba, ki posle opravlja verodostojno in v skladu z zakonom. Aktivno vlogo pri ustanovitvi zavarovanja z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa opravlja notar. Od njega se terja suverena in nepristranska pomoč pri nastajanju poslov, preprečitev sklepanja spornih poslov in teženje k pravni varnosti države. Zaradi dodeljenih nalog je ravno notar tisti, ki prispeva skupaj s sodelovanjem bank k diverziteti poslovanja na trgu, in tako dviguje možnosti za gospodarski razvoj in izhod iz krize, v skladu z načelom zakonitosti.
Keywords: zavarovanje terjatev bank, zavarovalna sredstva in instrumenti, bančni posli, premičnine, nepremičnine, notar, gospodarski razvoj, gospodarski subjekti, zastavna pravica, pojavne oblike zastavne pravice, sporazum strank, neposredna izvršljivost notarskega zapisa
Published: 06.02.2014; Views: 1098; Downloads: 209
.pdf Full text (1,23 MB)

97.
Poseg v zasebnost s strani detektivov : magistrsko delo
Janko Trivunovič, 2012, master's thesis

Abstract: Detektivska dejavnost je gospodarska oziroma storitvena dejavnost, ki je v Republiki Sloveniji regulirana z zakonom. Pri zbiranju informacij, podatkov in dokaznega gradiva se detektivi srečujejo s posamezniki in pri tem posegajo v njihovo zasebnost. Teoretični del magistrskega dela obsega opredelitev zasebnosti, pravice in varstva do zasebnosti, zgodovinski pregled pravice do zasebnosti ter predstavitev ameriškega in evropskega koncepta zasebnosti, kot tudi opredelitev pravice do zasebnosti v slovenskem pravu in njeno kazenskopravno varstvo. Predstavili smo zasebnost na delovnem mestu in opredelili pojem sorazmernosti. V magistrskem delu smo opredelili detektivsko dejavnost v Republiki Sloveniji s poudarkom na upravičenjih detektivov, predvsem na osebni zaznavi in uporabi tehničnih sredstev. Opravili smo primerjalno analizo Zakona o detektivski dejavnosti in drugih zakonov, ki urejajo posege v zasebnosti, to so Zakon o kazenskem postopku, Zakon o slovenski obveščevalno-varnostni agenciji in Zakon o obrambi. Predmet našega proučevanja je poseg v zasebnost s strani detektivov zato smo predstavili nekaj praktičnih primerov posegov v zasebnost pri dveh glavnih detektivskih nalogah, to sta pridobivanje in zavarovanje dokazov pri kontroli bolniških staležev in pridobivanje in zavarovanje dokazov pri zlorabah uveljavljanja stroškov prevoza na delo in z dela. Ker v domači literaturi za enkrat ni zapisanih metod in tehnik detektivskega dela, smo jih glede na pravila kriminalistične stroke poskušali izluščiti in predstaviti, to so opazovanje, sledenje in zasledovanje ter dokumentiranje. Analizirali smo vse relevantne sodbe (judikate in odločbe) sodišč ter opravili intervjuje s strokovnjaki in poznavalci razmer na tem področju. Skozi magistrsko delo (z analizo sodb sodišč in z intervjuji) smo ugotovili, da detektivi pri svojem delu posegajo v zasebnost posameznikov. Ti posegi so zakonsko dovoljeni, največkrat gre za opazovanje, sledenje in zasledovanje in sicer na javnih krajih in z javno dostopnih krajev. Proučevali smo šest hipotez od katerih smo potrdili prvo, drugo, tretjo in peto ter zavrnili četrto in šesto. Potrdili smo, da lahko detektivi zbiranjo informacije in dokazno gradivo z metodami in tehnikami detektivskega dela, kot so opazovanje, sledenje in zasledovanje ter da jih ne moremo enačiti s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, ki jih v skladu z zakonom izvajajo službe državnih organov, policija in varnostno-obveščevalne službe. Pri dokumentiranju svojih ugotovitev (dokaznega gradiva) detektivi lahko uporabljajo tehnična sredstva za slikovno snemanje (fotoaparat, video kamero) in poročilo, ki so kot dokazi lahko uporabljeni na sodišču.
Keywords: detektivska dejavnost, detektivi, prikrite metode dela, zasebnost, pravica do zasebnosti, kršitve, magistrska dela
Published: 02.08.2012; Views: 2344; Downloads: 369
.pdf Full text (829,29 KB)

98.
Molk kot strategija obrambe : diplomsko delo univerzitetnega študija
Ula Šepec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga je razdeljena na osem poglavij, od tega predzadnje poglavje predstavlja uporabljene vire, zadnje pa vsebuje priloge. V prilogah sta intervjuja s kriminalistom ter sodnikom, ki sta bila uporabljena kot pomoč pri izdelavi diplomske naloge. Na začetku diplomske naloge se srečamo z nekaj uvodnimi besedami, navedene so tudi hipoteze, ki smo jih nato na koncu, glede na ugotovitve, potrdili oz. zavrnili (natančneje povedano so tri hipoteze potrjene, ena pa delno potrjena). V nadaljevanju je predstavljen molk kot strategija obrambe, ki je tudi osrednja tema diplomske naloge. Z nekaj besedami so opisane obramba na splošno ter tipične strategije obrambe, s katerimi se posameznik brani v predkazenskem in tudi kazenskem postopku. Ker v literaturi molk ni štet med tipične strategije obrambe, je predstavljen posebej, v naslednjem podpoglavju. Predstavljeno je tudi stališče o tem, zakaj bi se molk lahko štel med tipične strategije obrambe. V tretjem poglavju se srečamo z interakcijsko situacijo, kjer se soočita nasprotni stranki (kriminalist − osumljenec, sodišče − obdolženec). Gre za razgovor in zaslišanje, ki ju s pomočjo podpoglavij nekoliko razširimo. Sledi poglavje Sodne prakse o pravici do molka, kjer so s pomočjo primerov predstavljene sodne prakse v ZDA, ESČP in Sloveniji. V naslednjem poglavju smo prikazali svoje ugotovitve, s pomočjo hipotez postavljenih na začetku dela. Šesto poglavje je zaključek, kjer je napisano lastno mnenje o temi oz. nekaj ključnih ugotovitev.
Keywords: predkazenski postopek, zaslišanje, osumljenci, storilci, obramba, pravica do molka, človekove pravice, sodna praksa, diplomske naloge
Published: 13.03.2013; Views: 1393; Downloads: 327
.pdf Full text (464,17 KB)

99.
STAVBNA PRAVICA V TEORIJI IN PRAKSI
Miha Strmčnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Stavbna pravica je bila v slovenski pravni red uvedena 1. januarja 2003, ko je pričel veljati temeljni predpis na področju stvarnega prava pri nas, Stvarnopravni zakonik (v nadaljevanju: SPZ) . Je sorazmerno nova stvarna pravica, ki pa jo je slovenska praksa že pričela uporabljati, vendar menim, da potencial stavbne pravice ni dovolj izkoriščen. Bistvena prednost stavbne pravice je ta, da omogoča izjemo od sicer temeljnega načela, načela enotnosti zemljišča in objekta (»superficies solo cedit«), kar omogoča lastništvo zgradbe, brez lastništva zemljišča. Stavbna pravica lahko nastane na podlagi enostranskega ali dvostranskega pravnega posla, kar bom podrobneje preučeval v nadaljevanju. Bolj kompleksno pa je urejeno njeno prenehanje, saj lahko preneha po redni poti z iztekom časa in tudi predčasno, poleg tega pa nanjo, tako kot na ostale stvarne pravice vplivata tako zaznamba stečaja kot zaznamba izvršbe, katerih učinki so precej kompeksni in jih bom skušal pojasniti. S sprejemom novele Zakona o zemljiški knjigi (ZZK – 1C), ki je stopila v veljajo 5. aprila 2011 je bila uvedena popolna informatizacija zemljiške knjige, kar vpliva tudi na drugačno vpisovanje stavbne pravice v zemljiški knjigo. V diplomskem delu se bom omejil predvsem na nastanek in prenehanje stavbne pravice, prikaz njenih številnih prednosti, poskušal bom podati predlog kako spodbuditi pogostejšo uporabo stavbne pravice v praksi. Nadalje bom prikazal njeno vpisovanje v elektronsko zemljiško knjigo in na kratko predstavil ureditev stavbne pravice v Nemčiji in Avstriji, od koder tudi izvira.
Keywords: Stavbna pravica, nepremičnina, zgradba, prenehanje stavbne pravice, nastanek stavbne pravice, zemljiška knjiga.
Published: 14.09.2012; Views: 4047; Downloads: 894
.pdf Full text (795,38 KB)

100.
OMEJITVE PRAVICE DO SVOBODE IZRAŽANJA
Brina Novak, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Pravica do svobode izražanja je ena temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki zajema svobodo misli, sprejemanje in oddajanje mnenj in idej ter svobodo medijev. Hkrati je tudi temelj za učinkovito izvrševanje mnogih drugih človekovih pravic. Prav zaradi izrednega pomena, ki ga ima ta pravica, so tudi obveznosti države pri njenem zagotavljanju precej obširne. Pravica do svobode izražanja sme biti omejena, kadar za to obstajajo utemeljeni razlogi. To se zgodi zlasti takrat, ko se pravico do svobode izražanja izvršuje tako, da se z njo posega v pravico do zasebnosti ali pravico do časti in dobrega imena drugih subjektov oziroma tako, da se jo zlorablja in izvršuje v obliki sovražnega govora. Presojanje, do kje sega pravica do svobode izražanja in ali je bila ta pravica upravičeno omejena, je ena zahtevnejših nalog nacionalnih sodišč in Evropskega sodišča za človekove pravice iz Strasbourga. Pravica do svobode izražanja namreč ne sme biti omejena zgolj zato, ker so izražena mnenja ali ideje za širšo javnost nesprejemljive ali celo žaljive, temveč le takrat, kadar je to res nujno zaradi zaščite javnosti oziroma prizadetega posameznika.
Keywords: svoboda izražanja, omejitve, Evropsko sodišče za človekove pravice, sovražni govor, čast, pravica do zasebnosti
Published: 17.09.2012; Views: 7131; Downloads: 1159
.pdf Full text (872,48 KB)

Search done in 0.23 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica