| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv višine listne stene na parametre kakovosti grozdja in osnovnega vina za penino sorte 'Chardonnay'
Meta Frangež, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Poskus je potekal leta 2018 in smo ga izvedli v Hercegovščaku pri Gornji Radgoni, na sorti 'Chardonnay'. Namen naloge je bil preveriti ali lahko z višino listne stene in zelenimi deli v vinogradu vplivamo na zmanjšanje negativnih vplivov klimatskih sprememb na letni razvoj vinske trte, s tem reguliramo čas trgatve in vplivamo tudi na kakovost vina, primernega za pridelavo penin. Rezultati kažejo, da z regulacijo listne površine v veliki meri vplivamo na parametre kakovosti grozdja in vina. Z vršičkanjem vplivamo na čas dozorevanja grozdja in trajanje razvojnih faz vinske trte. Nizko vršičkanje (nad drugo žico) je vplivalo na kasnejše in počasnejše dozorevanje grozdja. Na dan trgatve je bila pri tem obravnavanju v grozdnem soku najmanjša vsebnost sladkorja in največja vsebnost skupnih titracijskih kislin ter najmanjša masa in število grozdov. Pri obravnavanju brez vršičkanja, je bilo dozorevanje grozdjanajzgodnejše. Pri tem obravnavanju je bila največja vsebnost sladkorja v grozdnem soku, vsebnosti titracijskih kislin, so bile najmanjše,največja pa sta bila število in masa grozdov. Ugotovili smo, da z višino listne stene lahko vplivamo na čas dozorevanja grozdja in čas trgatve. Če pustimo višjo listno steno dosežemo to, da lahko trgamo prej in obratno, z nižjo listno steno lahko trgatev zavlečemo bolj pozno v jesen.
Keywords: 'Chardonnay', listna stena, penina, vršičkanje
Published in DKUM: 04.10.2021; Views: 1192; Downloads: 83
.pdf Full text (1,56 MB)

2.
VPLIV RASTNEGA REGULATORJA CCC NA VEGETATIVNI IN REPRODUKTIVNI RAZVOJ VINSKE TRTE (Vitis vinifera L.)
Dušan Mulec, 2016, bachelor thesis/paper

Abstract: V letu 2004 smo ugotavljali vpliv rastnega regulatorja cikocel (CCC) na vegetativni in reproduktivni razvoj pri sortah 'Renski rizling', 'Sauvignon', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay' in 'Modri pinot'. Pri vseh sortah smo ugotavljali število grozdov in maso grozdov (g) na trs, število jagod, maso jagod (g) in maso pecljevine na grozd (g), maso sto jagod (g), število pečk in maso pečk na sto jagod ter vsebnost sladkorja (°Oe). Vsebnost sladkorja smo merili po tretjinah grozda, pri peclju, v sredini grozda in na vrhu grozda. Vpliv CCC na vegetativni razvoj smo ugotavljali z merjenjem dolžine internodijev od 1. do 6. internodija, od 6. do 11. internodija ter od 11. do 16. internodija. Rezultati so pokazali, da uporaba rastnega regulatorja CCC vpliva na vegetativno rast. Pri trikratni uporabi CCC se je izrazito zmanjšala dolžina internodijev, na mehansko sestavo grozdja pa ni imel pomembnega vpliva. Z enkratno uporabo CCC smo vplivali na zvišanje sladkorja, z dvakratno in s trikratno pa na znižanje sladkorja v grozdnem soku.
Keywords: vinska trta, rastni regulatorji, CCC, 'Renski rizling', 'Rumeni muškat', 'Chardonnay', 'Sauvignon', 'Modri pinot'
Published in DKUM: 11.10.2016; Views: 1501; Downloads: 91
.pdf Full text (674,33 KB)

3.
Analiza poslovanja izletniške kmetije : diplomsko delo
Alenka Simonič, 2011, undergraduate thesis

Keywords: izletniška kmetija, potrošniki, simulacijski modeli, gibanica, chardonnay
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 1097; Downloads: 47
URL Link to full text

4.
Analiza poslovanja izletniške kmetije
Alenka Simonič, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Cilj raziskave je bil analizirati poslovanje izletniške kmetije in definirati profil potrošnika. V ta namen je bila predhodno pripravljena in izvedena anketa med obiskovalci kmetije. S to anketo smo hoteli izvedeti, kakšen je profil obiskovalca izletniške kmetije. Ugotovili smo, da je povprečen obiskovalec kmetije star med 18 in 36 let in ima dokončano V. stopnjo izobrazbe. Največ obiskovalcev je domačinov, večina bi na tej kmetiji na dan porabila do 50 €. V nadaljevanju smo se v raziskavi osredotočili na ekonomsko analizo dveh najbolj prodajanih proizvodov na izletniški kmetiji — vino sorte 'Chardonnay' in gibanico. Osnovno orodje v tem delu raziskave sta bila predhodno razvita simulacijska modela za oba proizvoda, s katerima so se ocenjevali osnovni ekonomski indikatorji. Finančni rezultat (FR) za gibanico znaša 306,40 €; koeficient ekonomičnosti (Ke) 1,05. Pri vinu sorte 'Chardonnay' je finančni rezultat (FR) 2.907,98 €; koeficient ekonomičnosti (Ke) pa 1,43. Ocenjene vrednosti parametrov kažejo, da sta oba proizvoda za izletniško kmetijo z ekonomskega vidika vsekakor zanimiva.
Keywords: izletniška kmetija, profil potrošnika, simulacijski model, gibanica, ′Chardonnay′
Published in DKUM: 28.02.2011; Views: 3113; Downloads: 192
.pdf Full text (698,66 KB)

Search done in 0.09 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica