Search the digital library catalog

Abstract: Trenutno se na delovnem trgu prepletajo štiri generacije, ki se med seboj razlikujejo, kar vodjam predstavlja številne izzive. Pomembno je, da vodje poznajo svoje zaposlene in prepoznajo razlike med njimi, saj lahko le tako učinkovito pristopijo k posamezni generaciji in posledično prispevajo k uspešnemu in učinkovitemu poslovanju svoje organizacije. V zadnjih nekaj letih je prav generacija Z tista, ki potrebuje večje prilagoditve na delovnem mestu, predvsem na področju motiviranja in komuniciranja. Ta nova generacija je odraščala v digitalnem svetu, zato pričakuje preprostost in je navajena, da je vse, kar potrebuje, dosegljivo le s pritiskom na gumb. V prvem delu diplomske naloge smo raziskovali področje vodenja, v okviru katerega smo predstavili različne stile in teorije vodenja ter pomen motivacije in komunikacije pri vodenju. V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na generacije in njihove značilnosti. Ugotavljali smo tudi, kakšen stil bi bil najprimernejši za vodenje generacije Z. V empiričnem delu naloge smo naredili raziskavo, v kateri nas je zanimalo, kako vodje najučinkoviteje pristopijo k vodenju generacije Z. Izvedli smo intervjuje z vodstvenimi kadri, vprašanja pa so se nanašala na stile vodenja, ki jih vodje uporabljajo, kadar vodijo generacijo Z, motivacijo in komunikacijo. Pridobljene rezultate smo analizirali in ugotovili, da se vodje zavedajo medgeneracijskih razlik na delovnem mestu, vendar pa se v praksi kažejo težave pri implementaciji takšnih stilov vodenja, ki bi generaciji Z najbolj ustrezali. Analiza je pokazala, da je v praksi pri delu z generacijo Z še zmeraj najbolj razširjen avtokratski pristop, sodobnejši stili vodenja, ki jih literatura navaja kot najučinkovitejše pri delu s pripadniki generacije Z, pa v praksi še niso široko sprejeti. S pomočjo analize smo kot najpomembnejše motivatorje za to generacijo opredelili denar in denarne nagrade ter hitro napredovanje na delovnem mestu. Vodje se pri načinu komuniciranja generaciji Z prilagajajo, kadar gre za posredno komunikacijo, saj pri tej uporabljajo socialna omrežja. Kadar morajo vodje tej generaciji podati navodila in opredeliti svoja pričakovanja pa uporabijo formalno komunikacijo.
Keywords: vodenje, izzivi, generacije, generacija Z, stili vodenja, teorije vodenja
Published in DKUM: 24.09.2024; Views: 0; Downloads: 4
Full text (1,16 MB)

Abstract: V današnjem času je v zdravstvenih zavodih in gospodarskih družbah še vedno veliko nerešenih problemov, ki so povezani s človeškimi viri. Na kakovost dela vplivajo vse sposobnosti posameznika, ki implementira v svoje delo energijo, zanesljivost, pripadnost ter tudi nadarjenost, ustvarjalnost in domišljijo. Pomembna je motiviranost zaposlenih, da znajo svoje znanje deliti, timski duh in ciljna usmerjenost. Problemi se kažejo z nizko uspešnostjo zaposlenih, fluktuacijo ter njihovim nezadovoljstvom. Omenjeno in nastala situacija lahko vplivajo na organizacijsko kulturo, za katero je pomemben tudi stil vodenja. V teoretičnem delu magistrske naloge z deskriptivno metodo opredeljujemo pojem stila vodenja, organizacijske kulture in zadovoljstva zaposlenih. Opredelimo oblike stilov vodenja, organizacijsko kulturo in prikažemo, kako stil vodenja in organizacijska kultura vplivata na zadovoljstvo in uspešnost zaposlenih. V empiričnem delu z uporabo anonimnih vprašalnikov ugotavljamo: • kateri stil vodenja uporabljajo v zdravstvenem zavodu in katerega v gospodarski družbi; • opredelimo ključno vedenje in lastnosti vodenja ter učinkovitosti, ki vplivajo na zadovoljstvo posameznika; • katero obliko organizacijske kulture uporabljajo v zdravstvenem zavodu in v gospodarski družbi in njun vpliv na zaposlene. Analizo in rezultate predstavljamo v grafih in tabelah s pomočjo uporabe računalniškega programa Microsoft Excel in SPSS. Rezultati kažejo, da izmed treh izpostavljenih stilov vodenja, demokratičnega, avtoritarnega in laissez-faire stila vodenja, demokratični stil vodenja povečuje zadovoljstvo zaposlenih. Zaposleni se ob tovrstnem stilu vodenja počutijo cenjeni in vključeni v proces odločanja, kar vodi do večje motivacije zaposlenih in uspešnosti pri delu. Z merjenjem organizacijske kulture so rezultati pokazali, da nima neposrednega statističnega vpliva na zadovoljstvo zaposlenih. Raziskava je pokazala, da so pomembnejši dejavniki odnosi med zaposlenimi, komunikacija in podpora vodij. Zadovoljstvo zaposlenih je v gospodarski družbi in zdravstvenem zavodu ključni dejavnik uspešnosti obeh organizacij. Zadovoljni zaposleni izkazujejo večjo motiviranost, zavzetost in uspešnost pri svojem delu. Pomembno je, da vodje in organizacije vlagajo v zaposlene in jih nadalje motivirajo in nagrajujejo.
Keywords: stili vodenja, uspešnost zaposlenih, organizacijska kultura, zadovoljstvo pri delu
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 42; Downloads: 20
Full text (1,46 MB)

Abstract: Poglobili smo se v različne sloge vodenja tako v Sloveniji kot tudi v ZDA. Spoznali smo nove informacije o različnih pristopih k vodenju, komunikaciji in motivaciji zaposlenih. Prav tako smo natančno preučili in primerjali kulturi obeh držav, vključno z njihovimi poslovnimi običaji. Naše ugotovitve nakazujejo, da so ZDA in Slovenija v številnih pogledih podobni, vendar obstajajo tudi nekatere razlike. Na primer, opazili smo različne sloge vodenja, pri čemer je avtokratski stil vodenja bolj razširjen v Sloveniji, medtem ko so v ZDA bolj naklonjeni demokratičnemu pristopu. Razlike se kažejo tudi v načinu komunikacije, kjer je v ZDA poudarek na učinkoviti komunikaciji za dosego ciljev, medtem ko je v Sloveniji več poudarka na osebnem vidiku komunikacije. Ameriška podjetja se bolj osredotočajo na prilagajanje motivacijskih sistemov posameznim potrebam zaposlenih in spodbujajo večjo individualizacijo, medtem ko so v Sloveniji motivacijski sistemi pogosteje usmerjeni na splošne standarde in pravila. Organizacijska kultura v ZDA je bolj odprta, inovativna in agilna v primerjavi s slovenskimi podjetji, ki so pogosto bolj hierarhična in tradicionalna. Glede poslovnih običajev je opaziti, da so urejena poslovna oblačila prisotna v obeh državah, vendar še vedno obstajajo razlike v načinu pozdravljanja in uporabi imen ter vikanju in tikanju. Naša manjša velikost nas ločuje od dosežkov, ki jih vidimo v večjih državah. Za doseganje večje konkurenčnosti bi morali povečati inovacije, digitalizacijo, izobraževanje in globalno prisotnost. Čeprav je to izzivno, že majhni koraki lahko pripomorejo k večjemu uspehu in prepoznavnosti. V naši nalogi smo dodali tudi tabelo za primerjavo, ki zajema vse teoretično obravnavane vidike. Ta tabela bi lahko bila koristna za vsakogar, ki se pripravlja na poslovno pot v ZDA, saj lahko iz nje izve, kaj pričakovati na tistem trgu. Čeprav smo si podobni, je priprava na sodelovanje s tujimi poslovnimi partnerji ključna za uspeh.
Keywords: Stili vodenja, Slovenija, ZDA, moč, odgovornost, komuniciranje, motiviranje, kultura, poslovni običaji, poslovni bonton.
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 156; Downloads: 29
Full text (578,33 KB)

Abstract: Vsako podjetje ima vsaj enega vodjo, ki vpliva na svoje zaposlene z namenom doseganja zastavljenih ciljev. Pomembno je razlikovati vodenje in management, saj je vodenje le funkcija managementa in pomeni vplivanje na ljudi. Tako kot se vodenje razlikuje od managementa, se tudi vodje in managerji med seboj zelo razlikujejo. Pomemben element vodenja je tudi komunikacija. V diplomskem delu smo raziskali, kako sta vodenje in komunikacija med seboj povezana. V prvem delu diplomskega dela smo najprej opredelili vodenje, predstavili glavne značilnosti in razlike med managerji ter vodji. Temu sledijo različni stili vodenja, predstavitev dejavnikov uspešnega vodenja ter lastnosti uspešnih vodij. Na koncu tega poglavja pa smo predstavili še, kako čustva vplivajo na samo vodenje ter vlogo in pomen odnosa med vodji ter podrejenimi. Sledi drugo poglavje z naslovom komunikacija, kjer smo najprej predstavili proces komuniciranja in katere komunikacijske kanale poznamo, opredelili smo vrste komunikacije glede na različne kriterije, predstavili morebitne ovire, ki se lahko pojavijo med procesom komuniciranja ter povezavo med vodenjem in komunikacijo. Sledi empirični del, kjer smo s pomočjo ankete raziskali komunikacijo v podjetju Tesnila GK, d. o. o. Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da se najpogosteje med nadrejenimi in podrejenimi uporablja neformalen način komunikacije. Najpogosteje uporabljena oblika komuniciranja je sestanek. Rezultati so nas pripeljali do ugotovitve, da so zaposleni v podjetju na splošno zadovoljni in da jih nadrejeni s pomočjo komunikacije najbolj motivirajo k delu, če jih pohvalijo, jim namenijo kakšno lepo in spodbudno besedo.
Keywords: Vodenje, stili vodenja, komunikacija, komunikacijski kanali, ovire pri komunikaciji
Published in DKUM: 09.07.2024; Views: 148; Downloads: 28
Full text (1,20 MB)

Abstract: Osrednja tema magistrske naloge je primerjava upravljanja Slovenskega državnega holdinga, d. d., z upravljanjem družbe za upravljanje, katerih opravljanje dejavnosti je usmerjeno v upravljanje tujega premoženja. Družba za upravljanje je pravna oseba, katere primarna dejavnost je upravljanje z investicijskimi skladi. V Republiki Sloveniji je trenutno registriranih pet družb za upravljanje. Te, poleg upravljanja investicijskih skladov, izvajajo tudi druge finančne storitve. Za potrebe ureditve njihovih statusnopravnih značilnosti in upravljanja se uporablja Zakon o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (ZISDU-3), ki predvideva dvotirni sistem upravljanja, oblikovanj z upravo in nadzornim svetom. Slovenski državnih holding, d. d., pa velja za krovnega upravljalca državnih kapitalskih naložb, ki jih vlaga v več gospodarskih družb. Prek teh vpliva in se vključuje v različne panoge, kot so energetika, turizem in promet. Poleg upravljanja kapitalskih naložb Republike Slovenije Slovenski državni holding, d. d., opravlja tudi druge dejavnosti in storitve, s katerimi vpliva na slovensko gospodarstvo. Delovanje in organizacijo Slovenskega državnega holdinga, d. d., podrobneje ureja Zakon o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1), ki predpisuje tudi dvotirni sistem upravljanja, sestavljen iz uprave in nadzornega sveta. Magistrska naloga se deli na tri dele. V prvem delu se predstavi in uvrsti investicijske sklade in družbe za upravljanje v finančni sistem. Za lažjo predstavitev in uvrstitev se obravnavano primerja tudi s pomočjo pravnih aktov, kot so direktive in ZGD-1. Drugi del se osredotoča na predstavitev korporativnega upravljanja družb za upravljanje in Slovenskega državnega holdinga, d. d. Pri tem se korporativno upravljanje obeh družb podrobno obravnava in primerja s splošno ureditvijo upravljanja, določeno z določbami zakona ZGD-1. Tretji del pa se osredotoča na primerjavo elementov korporativnega upravljanja obravnavanih družb. Korporativno upravljanje je zelo široko področje, zato se v drugem in tretjem delu magistrske naloge osredotoča predvsem na pravno ureditev sistemov upravljanja in upravljalnih organov, kot sta uprava in nadzorni svet. Pri tem se, poleg primerjave zakonskih aktov, k obravnavi uvršča tudi druge pravne akte, kot so kodeksi, politike in pravilniki. V zadnjem delu magistrske naloge se ugotavlja, da je primerjava obravnavanih družb smiselna. Ugotovitve se nanašajo predvsem na pomen in vpliv določb zakona ZGD-1. Ta zakon predstavlja podlago tako za specialne zakone, namenjene organizaciji in poslovanju obravnavanih družb, kot tudi za ureditev drugih področij korporativnega upravljanja. Izpostavlja pa se tudi določene razlike, ki se odražajo v opredelitvi in organizacij področij, prilagojenih naravi obravnavanih družb (npr.: organizacija posvetovalnih organov in pooblaščenih oseb).
Keywords: korporativno upravljanje, družba za upravljanje, Slovenski državni holding, d. d., dvotirni sistem upravljanja, uprava, nadzorni svet, upravljalni organi, organi vodenja in nadzora.
Published in DKUM: 30.05.2024; Views: 200; Downloads: 50
Full text (1,83 MB)