1. Tehniško izobraževanje in inženirska pedagogikaBoris Aberšek, Andrej Flogie, 2019, scientific monograph Abstract: Pri tehniških in inženirskih izobraževanjih se učenci in študentje učijo razumeti tehniko v njenih socialnih, ekonomskih in ekoloških kontekstih. Pri tem so posebej pomembni tako zgodovinski aspekti tehnike, kot tudi najnovejši dosežki njenega razvoja. Učenci morajo biti pri pouku motivirani tudi za samostojno in aktivno učenje pretežno po principu učimo se ob delu. Da bi tehniško izobraževanje lahko realizirali na tak aktiven način, je treba premakniti njegovo težišče od po-uka(pasivnega učenja) k aktivnemu učenju. Domnevamo, da se bodo razlage in vsebine te knjige večkrat razlikovale od predstav, ki so zakoreninjene tako med učitelji, kot tudi med učenci. Upamo, da bomo s predstavljenimi idejami pri učiteljih izzvali kognitivno disonanco – intelektualno nelagodje, ki jih bo spodbudilo k temu, da bodo prevetrili svoje ponotranjene »teorije v glavah«, pri učencih pa, da bodo odkrili lažjo in bolj efektno pot, kako usvajati zahtevana in potrebna znanja. Ta knjiga je namenjena tako učiteljem tehniških strok kot tudi učencem, da bodo skozi razumevanje procesa učenja lažje in bolj poglobljeno prihajali do znanj in spoznanj.
Keywords: tehniško izobraževanje, inženirska pedagogika, metode in strategije poučevanja, projektni pristop, motivacijski modeli
Published in DKUM: 17.09.2024; Views: 0; Downloads: 0
 Link to full text |
2. Profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter počutje pri delu : magistrsko deloTina Kos, 2024, master's thesis Abstract: Delovne zahteve in viri se na različne načine povezujejo s počutjem pri delu – zahteve pri delu se s počutjem povezujejo negativno, viri pa pozitivno. Interakcijo med navedenima vidikoma dela oz. povezavo le-teh s počutjem pri delu pa smo preverili v pričujoči raziskavi, pri čemer smo uporabili pristop, usmerjen na osebe. Namen je bil torej ugotoviti, ali obstajajo profili delovnih zahtev in virov pri izvajalcih zdravstvene nege ter ali se le-ti med seboj razlikujejo. Podatki so bili pridobljeni v sklopu raziskave v zdravstveni ustanovi konec leta 2022, v analize pa so bili vključeni izvajalci zdravstvene nege. Izvedena je bila analiza latentnih profilov glede na delovne zahteve in vire, pri čemer smo se glede na kriterije odločili za model s tremi profili – profil zahtevnega dela (z visokimi zahtevami in nizkimi viri), profil učinkovitega dela (z nizkimi zahtevami in visokimi viri) ter profil zmernega dela (z bolj zmernimi zahtevami in viri). Profile smo nato primerjali glede na vidike počutja pri delu (izgorelost, depresija in anksioznost, zadovoljstvo, delovna zavzetost, pripadnost organizaciji in telesno zdravje). Razlike so se pokazale na vseh preverjenih vidikih med zahtevnim in učinkovitim ter zmernim in učinkovitim delom, primerjava zahtevnega in zmernega dela pa je pokazala razlike le pri izgorelosti ter depresiji in anksioznosti. Sicer pa so, ob pregledu povprečij, pripadniki profila zahtevno delo svoje počutje ocenjevali slabše v primerjavi z drugima profiloma (višje ravni izgorelosti in depresije in anksioznosti ter nižje ravni zadovoljstva, pripadnosti, zavzetost in telesnega zdravja), kar je bilo skladno s predvidevanji. Potrditve predvidevanj imajo praktične implikacije za ustanovo in oblikovanje dela v zdravstvu ter v teoretičnem smislu prinašajo nov pogled na interakcije med delovnimi zahtevami in viri.
Keywords: delovne zahteve, delovni viri, počutje pri delu, pristop, usmerjen na osebe
Published in DKUM: 11.09.2024; Views: 33; Downloads: 7
 Full text (2,78 MB) |
3. Deduktivni in induktivni pristop pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika : doktorska disertacijaJernej Ključevšek, 2024, doctoral dissertation Abstract: V doktorski disertaciji smo se ukvarjali z učinkovitostjo deduktivnega (DP) in induktivnega pristopa (IP) pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika. V teoretičnem delu smo predstavili teoretična izhodišča in rezultate preteklih empiričnih raziskav uporabe DP in IP pri poučevanju tujih jezikov. V učbenikih Centra za slovenščino kot drugi in tuji jezik, ki so po SEJU uvrščeni med ravnema A1 in B1, smo znotraj posamezne ravni primerjali izbor oblikoslovnih vsebin in posebej osvetlili izbor posameznih sklonov ter način in zaporedje podajanja teh sklonov in glagolskega vida. V empiričnem delu smo predstavili vpliv uporabe DP in IP na znanje dveh slovničnih kategorij v slovenščini – sklona samostalnika in pridevnika ter glagolskega vida – in motivacijo študentov, in sicer glede na njihovo starost in prvi jezik. Empirični del raziskave za obe slovnični kategoriji je zajemal reševanje preizkusa znanja pred obravnavo snovi ter izpolnjevanje vprašalnika o starosti in prvem jeziku, deduktivno in induktivno obravnavo snovi, reševanje preizkusa znanja po obravnavi snovi in izpolnjevanje vprašalnika o motivaciji. Izvajal se je na univerzah v Ljubljani, Bruslju, Gentu, Granadi, Lvovu in na Dunaju. Pri kategoriji sklona se kaže velik vpliv obravnave snovi na končno skupno znanje, saj je razlika med predznanjem in znanjem zelo velika, medtem ko so pri obravnavi glagolskega vida razlike majhne. S statistično metodo analiza kovariance smo odvisno spremenljivko (znanje, motivacija) prilagodili tako, da smo jo osvobodili variacije, ki jo povzroča sospremenljivka (predznanje). Pri obeh kazalnikih, znanju in motivaciji, je v splošnem vidna močnejša tendenca po IP; bil je v prednosti pri poučevanju oblikoslovne vsebine – sklona samostalnika in pridevnika –, medtem ko je bil pri poučevanju pomenske sestavine – glagolskega vida – v rahlem zaostanku oz. med pristopoma ni bilo bistvene razlike. Glede na starost ni jasnih rezultatov, ki bi enoznačno govorili v prid enemu ali drugemu pristopu. Glede na prvi jezik so se pri sklonu ne glede na pristop bolje odrezali tisti iz neslovanskega, pri glagolskem vidu pa tisti iz slovanskega okolja. Študente je pri obravnavi sklona in glagolskega vida bolj motiviral IP, zlasti starejše, medtem ko je DP pri kategoriji sklona bolj motiviral mlajše, pri glagolskem vidu pa starejše. Pri kategoriji sklona sta DP in IP bolj motivirala tiste s slovanskim prvim jezikom. Pri kategoriji glagolskega vida je DP nekoliko bolj motiviral tiste z neslovanskim prvim jezikom, IP pa tiste s slovanskim prvim jezikom. Zaključujemo, da je slovensko oblikoslovje smiselno in učinkovito poučevati (tudi) induktivno. Pokazalo se je, da ima samostojno odkrivanje slovničnih pravil, npr. iz končnic samostalnika in pridevnika, pozitiven vpliv na pomnjenje in kasnejšo uporabo teh pravil ter da ta pristop študente tudi bolj motivira. Včasih pa na znanje in motivacijo odločilno ne vpliva izbira pristopa, temveč je treba upoštevati tudi druge dejavnike, kot je npr. jezikovno ozadje učečih se. Prav tako se učiteljem pri izbiri pristopa ni treba vedno ozirati na starost učečih se, saj naša raziskava kaže, da lahko DP enako dobro ustreza mlajšim, IP pa starejšim učečim se. Potrdilo se je, da se pri poučevanju slovnice slovenščine kot drugega in tujega jezika ni mogoče popolnoma držati enega pristopa ali popolnoma izključiti drugega ter da je v slovenščini nekatere slovnične vsebine primerneje podajati deduktivno, druge pa induktivno. Izsledki raziskave so utemeljeni na neslučajnostnem vzorcu 141 študentov in jih ni mogoče posplošiti na konkretno, temveč zgolj na hipotetično populacijo.
Keywords: poučevanje, tuji jezik, slovenščina kot drugi in tuji jezik, slovnica, oblikoslovje, sklon samostalnika in pridevnika, glagolski vid, deduktivni pristop, induktivni pristop, znanje, motivacija, starost, prvi jezik, slovanski prvi jezik, neslovanski prvi jezik
Published in DKUM: 12.08.2024; Views: 79; Downloads: 17
Full text (6,35 MB) |
4. |
5. |
6. Prevajanje naslovov družbenoaktualnih člankov iz angleških in nemških poljudnoznanstvenih revij : magistrsko deloLucija Jurić, 2023, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo prevajanje naslovov družbenoaktualnih angleških in nemških člankov iz poljudnoznanstvenih revij raziskali s primerjalno analizo, v kateri smo primerjali izhodiščne naslove z njihovimi slovenskimi ustreznicami na področjih pandemije koronavirusa, postkorona družbe, vojnega stanja v Ukrajini, podnebnih sprememb, tehnoloških napredkov, prihodnosti človeštva, razlik med spoli, medijev, politike, ekonomije, religije in prehranske industrije. Analizirali smo revije iz obdobja marec 2020–december 2022: slovenski reviji Global in Mladina, nemški Der Spiegel in Die Zeit, britanske The Guardian, New Scientist in Mosaic Science ter ameriške The New York Times Magazine, New York Magazine, Newsweek, Foreign Policy, MIT Technology Review, Harper's Magazine, Atlantic Monthly, Los Angeles Times, Bloomberg Businessweek, Inc. Magazine in Fast Company. Z analizo smo želeli ugotoviti, katere prevajalske strategije se običajno pojavljajo pri prevajanju poljudnoznanstvenih besedil in kakšen pomen ima kontekst članka pri ustreznosti izbire strategij. V teoretičnem delu smo se osredinili na značilnosti poljudnoznanstvenega jezika in sloga, katerih osnovni namen je podati informacije širšemu krogu ljudi, ki niso strokovnjaki na določenem področju. Znotraj funkcionalističnega pristopa smo pojasnili namen, ki ga nosi besedilo, ter prikazali pomen vpliva kulture in konteksta na proces prevajanja. Na podlagi poznavanja stroke, konteksta in kulture lahko prevajalec zagotovi kakovosten in ustrezen prevod. Ugotovili smo, da ima kontekst izreden vpliv na ustreznost izbire prevajalskih strategij – analiza 38 naslovov je pokazala, da so prevodi v večini primerov, pri katerih se konteksta ne upošteva, neustrezni predvsem zaradi količine izpuščenih informacij, s čimer naslov ciljnemu bralcu ne razkrije dovolj informacij za razumevanje vsebine članka.
Keywords: poljudnoznanstveno besedilo, funkcionalistični pristop, prevajalska strategija, kultura, kontekst
Published in DKUM: 14.03.2024; Views: 274; Downloads: 14
Full text (1,27 MB) |
7. Digitalne tehnologije pri projektiranju variantnih rešitev ureditve brežine Hotinjskega ribnika : magistrsko deloEva Gašperšič, 2024, master's thesis Abstract: V zaključnem delu je prikazana uporaba digitalnih tehnologij pri projektiranju variantnih ureditev brežine Hotinjskega ribnika. V teoretičnem delu zaključnega dela smo predstavili teoretične osnove informacijskega modeliranja gradbenih projektov (BIM) in uporabljeno programsko opremo ter uporabljene naprave za digitalno zajemanje podatkov. Za izdelavo 3D BIM-modelov smo uporabili programsko opremo Revit, za izdelavo 4D in 5D BIM-modelov pa programsko opremo Bexel Manager. V praktičnem delu zaključnega dela smo prikazali postopek projektiranja idejnih zasnov variantnih rešitev po BIM-pristopu. Rezultati so podani v obliki 3D, 4D in 5D BIM-modelov. Dobljene rezultate smo grafično prikazali in jih podrobneje opisali ter ovrednotili po v naprej določenih kriterijih. V zaključku smo predstavili prednosti in pomanjkljivosti izbrane BIM-programske opreme za namene projektiranja vodnogospodarskih ureditev. Prav tako smo ovrednotene rezultate variantnih rešitev med seboj primerjali z uporabo metod večkriterijskega odločanja in podali predlog za najprimernejšo ureditev Hotinjskega ribnika.
Keywords: gradbeništvo, vodno gospodarstvo, digitalne tehnologije, BIM-pristop, analiza variant
Published in DKUM: 12.03.2024; Views: 488; Downloads: 50
Full text (5,16 MB) |
8. Dinamika masnih sistemovBoštjan Harl, Marko Kegl, Timi Karner, 2024 Abstract: Učbenik obravnava dinamiko masnih sistemov togih teles. V okviru kinematike je prikazan opis prostorskega gibanja v različnih koordinatnih sistemih, predstavljena je rotacijska matrika in njena parametrizacija ter Eulerjevi koti. Temu sledi dimamika in prikaz zakona o gibalni in vrtilni količini togega telesa. V okviru mehanskih nihanj so obravnavana lastna in vsiljena nihanja sistemov z eno in več prostostnimi stopnjami. Učbenik zaključuje področje analitične mehanike, ki vsebuje prikaz generaliziranih koordinat, virtualnega dela in generaliziranih sil. Predstavljeni so Newton-Eulerjev, Lagrangev in Hamiltonov pristop za tvorbo gibalnih enačb sistemov in njihovo numerično reševanje.
Keywords: dinamika, mehanska nihanja, analitična mehanika, virtualno delo, Lagrangev pristop
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 479; Downloads: 46
Full text (6,68 MB)
This document has many files! More... |
9. Vizualizacija na gradbišču s pomočjo BIM in razširjene resničnosti : magistrsko deloKaja Pevec, 2024, master's thesis Abstract: V zadnjem letu je veliko govora o BIM pristopu v gradbeništvu v Sloveniji, saj bo ta kmalu zakonsko obvezen (po GZ-1) za vse projekte financirane z javnimi sredstvi, in sicer od 1. januarja 2025. V tujini, v posameznih državah, je BIM pristop že nekaj let v stalni uporabi v praksi, zaradi boljšega razumevanja in upravljanja gradbenih procesov. Pri nas pa smo se začeli zavedati pomena in prednosti BIM pristopa v zadnjih nekaj letih, predvsem zaradi mednarodnih smernic, evropskih projektov in strategij ter vedno večjega poudarka na digitalizaciji. Vedno večji pomen na gradbišču ima tudi razširjena resničnost (extended reality), ki zajema VR (virtual reality), AR (augmented reality) in MR (mixed reality), saj predvsem slednji dve omogoča interaktivno vizualizacijo na gradbiščih, kar vpliva na izboljšanje produktivnosti, kakovosti in varnosti gradbenih projektov.
V magistrskem delu smo za vizualno spremljanje skladnosti načrtov oziroma BIM modela z dejanskim stanjem na gradbišču uporabili čelado Trimble XR10 z vizirjem HoloLens 2, ki sta jo razvili podjetji Trimble in Microsoft za gradbeno industrijo. Primerjali smo tudi prednosti in slabosti tradicionalnega pristopa v primerjavi z naprednim pristopom, ki vključuje uporabo BIM in MR.
Keywords: gradbeništvo, vizualizacija, BIM pristop, razširjena resničnost, gradbišče
Published in DKUM: 30.01.2024; Views: 434; Downloads: 57
Full text (6,05 MB) |
10. Spremljanje gradnje s pomočjo 4D in 5D informacijskega modela : magistrsko deloMatic Bračič, 2024, master's thesis Abstract: V sodobni gradbeni industriji je uporaba informacijskega modeliranja gradenj (Building Information Modeling - BIM) postala ključnega pomena za učinkovito načrtovanje, izvedbo in upravljanje gradbenih projektov. BIM je digitalni pristop, ki omogoča ustvarjanje celovitega in interaktivnega BIM modela objekta, v katerem so vse informacije in podatki o gradbenem projektu združeni na enem mestu. S tem omogoča celovit pogled na projekt, povečuje sodelovanje med deležniki in optimizira procese v gradbeni industriji. V magistrskem delu bomo s pomočjo programske opreme Bexel Manager izdelali 4D in 5D BIM model gradbenega projekta Center Rotovž sklop knjižnica. Ustvarjeni bodo 4D (geometrijski in časovni podatki) in 5D (geometrijski in stroškovni podatki) BIM modeli, ki omogočajo boljše razumevanje in upravljanje projekta. Cilj raziskave je ovrednotiti prednosti uporabe BIM modela za vodenje gradbenih projektov. S pomočjo praktičnega primera gradbenega projekta bomo analizirali, kako BIM pristop izboljšuje natančnost, učinkovitost in ekonomičnost vodenja gradbenih projektov.
Keywords: gradbeništvo, BIM pristop, spremljanje gradnje, digitalizacija, Bexel Manager
Published in DKUM: 29.01.2024; Views: 584; Downloads: 49
Full text (4,46 MB) |
