Search the digital library catalog

Abstract: Delo obravnava varnost in zdravje pri delu v VDC Polž Maribor med zaposlenimi s poudarkom na fizičnih ter psihosocialnih tveganjih, varnostni klimi, usposobljenosti in podpori vodenja. Podatki zaposlenih (N = 50; 86 % žensk; M_starost = 45,7 leta; M_staž = 9,2 leta) kažejo zmerno izpostavljenost fizičnim tveganjem (M = 2,81/5) ob hkrati visoko ocenjeni usposobljenosti (M = 4,61) in razpoložljivosti ter uporabi osebne zaščitne opreme (M = 4,69). Varnostna klima je pozitivna (M = 3,87), zaznana avtonomija (M = 4,14), podpora nadrejenih (M = 4,24) in splošno zadovoljstvo z delom (M = 4,38) so visoki, občutka preobremenjenosti in delovne negotovosti pa nizka (M = 1,72; M = 1,89). Kljub temu približno petina zaposlenih poroča o pogostem stresu ali znakih izgorelosti (≈ 22 %), med najpogostejšimi izzivi pa se pojavljajo dvigovanje bremen, pomanjkanje časa za odmore in čustvena obremenitev pri delu z uporabniki (pretežno srednje izraženo). Sklepno rezultati nakazujejo, da so programi usposabljanja in OZO močna stran sistema, dodatni napredek pa je smiselno usmeriti v ergonomijo (rokovanje z bremeni), organizacijo odmorov ter kadrovsko in supervizijsko podporo z utrjevanjem učeče se varnostne kulture ter odprte komunikacije za zmanjšanje preostalih tveganj.
Keywords: varnost pri delu, zdravje pri delu, varstveno-delovni center, varnost in zdravje zaposlenih na delovnem mestu.
Published in DKUM: 28.11.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,51 MB)

Abstract: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov. Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi. Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Keywords: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Published in DKUM: 06.11.2025; Views: 0; Downloads: 29
Full text (3,05 MB)

Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na fluktuacijo zaposlenih v zdravstveni negi ter motivacijske dejavnike, ki vplivajo na njihovo odločitev za ostanek ali odhod iz organizacije. Raziskava je bila izvedena v Splošni bolnišnici »dr. Franca Derganca« Nova Gorica, ki se podobno kot številne druge zdravstvene ustanove sooča s kadrovskimi izzivi. V teoretičnem delu smo na podlagi pregleda strokovne literature opredelili temeljna izhodišča raziskave, in sicer področje ravnanja z zaposlenimi, fluktuacijo s poudarkom na njenih stopnjah, vzrokih in posledicah, motivacijske dejavnike ter zadovoljstvo pri delu, kot tudi strategije za zadrževanje kadra, pri čemer smo poudarili pomen vloge srednjega in višjega managementa. Empirični del temelji na kvantitativni metodi (anketni vprašalnik) in kvalitativni metodi (intervjuji z vodjami zdravstvene nege). Rezultati so pokazali, da organizacija kljub aktivnemu zaposlovanju še ni dosegla števila zaposlenih iz leta 2019, kar potrjuje kadrovski primanjkljaj. Stopnja fluktuacije je bila najvišja v letu 2022, kar sovpada z obdobjem po pandemiji covida-19. Zaposleni kot najpomembnejše motivacijske dejavnike navajajo redno plačo, dobre odnose, občutek varnosti in spoštovanje s strani vodje. Razlike so bile zaznane glede na spol in generacije – zlasti pri pohvali in usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Vodje se zavedajo svoje vloge pri motiviranju, vendar poročajo o omejitvah, kot so pomanjkanje časa, sistemske omejitve in neustrezna orodja. Glede na zbrane rezultate raziskave naloga predlaga konkretne izboljšave na področju strukturiranih pogovorov z zaposlenimi, sistematičnega uvajanja mentorstva, krepitve vodstvenih kompetenc ter vzpostavitve bolj preglednih in pravičnih sistemov nagrajevanja. Predlagani ukrepi lahko bistveno prispevajo k večji kadrovski stabilnosti in boljšemu delovnemu vzdušju. Zaključno delo tako predstavlja uporabno izhodišče za učinkovitejše strateško upravljanje kadrov v zdravstvenih organizacijah.
Keywords: fluktuacija, motivacija zaposlenih, zadrževanje kadra, vodenje zaposlenih, zdravstvena nega.
Published in DKUM: 24.10.2025; Views: 0; Downloads: 17
Full text (2,15 MB)

Abstract: V diplomski nalogi je obravnavano zadovoljstvo zaposlenih v podjetju Kodila d. o. o. Namen raziskave je bil preučiti stopnjo zadovoljstva zaposlenih v tem podjetju ter ugotoviti, kateri so dejavniki, ki najbolj, oziroma najmanj, vplivajo na njihovo zadovoljstvo. V teoretičnem delu diplomske naloge smo podrobno opisali zadovoljstvo zaposlenih in ključne dejavnike, ki nanj vplivajo. Poudarili smo tudi pomen merjenja zadovoljstva in posledice nezadovoljstva zaposlenih v organizaciji. V empiričnem delu smo na podlagi kvantitativne metode opravili raziskavo. Raziskava je bila izvedena s pomočjo ankete, ki je bila poslana vsem zaposlenim v organizaciji. Rezultati kvantitativne raziskave kažejo, da so zaposleni na splošno zadovoljni v podjetju Kodila d. o. o., pri čemer so dejavniki, ki prispevajo k največjemu zadovoljstvu, varnost zaposlitve ter odnos z nadrejenimi. Rezultati so pokazali tudi, da organizacija dela, tempo dela ter višina plače vplivajo na nezadovoljstvo zaposlenih in da ta področja potrebujejo več pozornosti. Na podlagi ugotovitev raziskave so podjetju predstavljeni predlogi za izboljšavo stanja.
Keywords: zadovoljstvo zaposlenih, merjenje zadovoljstva, dejavniki zadovoljstva, Kodila d. o. o.
Published in DKUM: 23.10.2025; Views: 0; Downloads: 10
Full text (1,03 MB)

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali, kako skrajšan delovni čas vpliva na zadovoljstvo in produktivnost zaposlenih ter na ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Diplomska naloga se osredotoča na zaposlene v zasebnem sektorju, ki opravljajo administrativna in pisarniška dela. Glavni namen raziskave je bil ugotoviti, ali bi krajši delovnik prispeval k višji produktivnosti in boljšemu zadovoljstvu zaposlenih. V teoretičnem delu smo predstavili definicije in ključne pojme, povezane z delovnim časom, zadovoljstvom in produktivnostjo zaposlenih. V empiričnem delu smo izvedli anketno raziskavo, s katero smo primerjali mnenja zaposlenih, ki delajo po običajnem 8-urnem delovnem urniku, in tistimi, ki delo opravljajo po skrajšanem delovnem času. Rezultati raziskave so pokazali, da večina anketirancev verjame, da bi skrajšanje delovnega časa pozitivno vplivalo na njihovo zadovoljstvo in učinkovitost pri delu. Prav tako se je izkazalo, da krajši delovnik omogoča boljše usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, vendar le ob dobri organizaciji dela. Na podlagi raziskave lahko zaključimo, da skrajšan delovni čas predstavlja pomemben korak k boljšemu ravnovesju poklicnega in zasebnega življenja ter močno vpliva tudi na zaposlene in njihovo zadovoljstvo pri delu, kar se posledično izraža tudi na produktivnosti.
Keywords: krajši delovni čas, delovni čas, produktivnost zaposlenih, zadovoljstvo zaposlenih
Published in DKUM: 14.10.2025; Views: 0; Downloads: 8
Full text (927,34 KB)