| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 16
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
2.
3.
UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA
Mihael Bohorč, 2010, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja. Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja. Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo. V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili.
Keywords: učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja
Published: 21.10.2010; Views: 2480; Downloads: 109
.pdf Full text (1,54 MB)

4.
EKONOMSKO VREDNOTENJE GOZDNIH DOBRIN S POMOČJO METODE DISKRETNE IZBIRE NA PRIMERU MEDITERANSKIH GOZDOV
Robert Mavsar, 2011, doctoral dissertation

Abstract: Pomanjkanje investicij v gozdove ne zmanjšuje le gospodarskega pomena gozdov in gozdarstva, temveč prispeva tudi k zmanjšani konkurenčnosti gozdarskega sektorja, zmanjšani kakovosti življenja v ruralnem okolju in k migracijam prebivalstva v urbana okolja. Eden izmed poglavitnih razlogov za pomanjkanje investicij v gozdove, je njihova nizka donosnost. Namreč za ekonomsko presojo investicij se najpogosteje uporablja analiza stroškov in koristi. Ta metoda presoje temelji na primerjavi celotnih stroškov in koristi nekega projekta oziroma investicije. Težava pri uporabi te metode za presojo investicij v gozdove je predvsem ta, da gozdovi zagotavljajo vrsto netržnih dobrin in storitev (npr. možnosti za rekreacijo, vezava CO2, ohranjanje biotske pestrosti, zaščita pred erozijo), ki nimajo določene tržne vrednosti in jih v ekonomski presoji večinoma ne upoštevamo. Kljub temu je socialna vrednost teh dobrin pogosto celo višja kot vrednost tržnih dobrin (npr. les, biomasa, gozdni sadeži), ki jih zagotavljajo gozdovi. Zato izključitev netržnih dobrin iz ekonomske presoje investicij lahko predstavljala pomembno podcenjevanje koristi, ki jih prinašajo. V preteklih desetletjih so se razvile in uveljavile razne metode za vrednotenje netržnih dobrin. Slednje so temeljile bodisi na izraženih preferencah (npr. metoda kontingenčnega vrednotenja) ali na implicitnih trgih (npr. metoda potovalnih stroškov, hedonistična metoda). Žal pa so te metode omejene samo na oceno vrednosti določenih netržnih dobrin (npr. rekreacija, podoba krajine), ali pa niso dovolj fleksibilne, da bi omogočale hkratno vrednotenje različnih netržnih dobrin. Da bi se izognili tem in ostalim pomanjkljivostim že ustaljenih metod za vrednotenje netržnih dobrin, so na področju vrednotenja okoljskih dobrin pričeli uporabljati metodo diskretne izbire, ki pa se še ni povsem uveljavila, predvsem zavoljo kompleksnosti uporabe. Disertacija je imela dva osnovna cilja. Prvi je predstavitev metode diskretne izbire, njenih značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti, v primerjavi z drugimi metodami vrednotenja netržnih dobrin. Drugi cilj pa je bil z empirično raziskavo predstaviti uporabo metodo diskretne izbire. Metoda je bila uporabljena na primeru vrednotenja netržnih dobrin, ki bi jih lahko zagotavljale pogozdene površine v mediteranskem delu Španije. V drugem poglavju predstavljamo vrste gozdnih dobrin, načine njihovega razvrščanja, njihov sedanji in prihodnji pomen v državah Evropske unije ter metode za oceno njihove ekonomske vrednosti. Obstaja vrsta shem, ki gozdne dobrine razvrščajo z ozirom na različne kriterije, kot so funkcijska, holistična, klasifikacija na osnovi celotne ekonomske vrednosti in delitev z ozirom na javne in zasebne dobrine. Hkrati smo poudarili, da je uporabnost posameznega načina razvrščanja odvisna predvsem od potreb uporabnika. Med upoštevanimi skupinami gozdnih dobrin so na ravni Evropske unije najpomembnejše varovanje biotske pestrosti, proizvodnja industrijskega lesa in rekreacija. Ob tem se pričakuje, da bo v prihodnje naraščal predvsem pomen netržnih dobrin, medtem ko bo pomen bolj tradicionalnih dobrin (npr. industrijski les, lov) ostal nespremenjen. V tretjem poglavju smo podrobneje predstavili metodo diskretne izbire. V prvem delu tega poglavja smo predvsem predstavili temeljna izhodišča na katerih je zasnovana metoda. Nadaljevanje poglavja je bilo namenjeno predstavitvi uporabnosti metode, od zasnove študije do izračuna rezultatov in njihove uporabe za presojo politik. Zaključni del poglavja je namenjen predstavitvi poglavitnih prednosti in pomanjkljivosti metode diskretne izbire. Med prednostmi smo izpostavili, da metoda omogoča hkratno oceno mejnih vrednosti različnih dobrin. V četrtem poglavju smo podrobneje predstavili zasnovo empirične študije, ki smo jo izvedli na primeru vrednotenja gozdnih dobrin. V ta namen smo izbrali dva primera pogozdovanja na opuščenih kmetijskih površinah v mediteranskem delu Španije. V prvem primeru bi se po
Keywords: ekonomsko vrednotenje, metoda diskretne izbire, okoljska dobrina, mediteranski gozd, kompleksnost izbire, točka zasičenosti
Published: 04.06.2012; Views: 2670; Downloads: 214
.pdf Full text (4,97 MB)

5.
PROUČITEV FAZE RASTI IN RAZVOJA PODJETJA BSH HIŠNI APARATI D. O.O. NAZARJE
Manja Brinovšek, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V razmerah poslovanja, kakršni so današnji, so podjetja nenehno izpostavljena procesom prilagajanja. Skozi življenje podjetja spreminjajo svojo velikost, organizacijo, cilje, strategijo, itd. Vsaka faza rasti in razvoja podjetja je sestavljena iz številnih različnih karakteristik, ki so značilne za določeno razvojno stopnjo. Različni modeli rasti in razvoja podjetja pa podjetju omogočajo lažji prehod iz ene v drugo fazo. Med raziskavo in proučevanjem rasti in razvoja podjetja BSH Hišni aparati d.o.o. smo spoznali, kako pomembno je, da se podjetje razvija in raste v časih, kot so danes. Podjetja so tiste organizacije, ki nam omogočajo zaposlitev, boljše življenje in ne nazadnje tudi preživetje. Pri pisanju diplomskega seminarja smo ob preučevanju modelov rasti in razvoja podjetja spoznali razsežnosti in kompleksnosti procesa rasti in razvoja podjetja in področja, v katerem delujejo.
Keywords: • podjetje BSH Hišni aparati d.o.o., • rast in razvoj, • modeli rasti in razvoja podjetja, • cilji in strategije, • okolje, • kompleksnost.
Published: 15.12.2011; Views: 2835; Downloads: 418
.pdf Full text (2,27 MB)

6.
7.
SODOBNI TRGI IN INOVATIVNI PRISTOPI K VODENJU PODJETIJ
Marko Kavzar, 2012, master's thesis

Abstract: Teoretični del magistrskega dela predstavljajo prva tri poglavja. V tem delu sem s pomočjo domače in tuje literature opredelil osnovne pojme (kompleksnost, fleksibilnost, ustvarjalnost in mehke veščine managerjev), ki so pomembni za pravilno razumevanje postavljenih hipotez. Ker v magistrskem delu opisujem inovativne pristope vodenja podjetij, sem opredelil tudi pojme v invencijsko-inovacijskem managementu. V tem poglavju sem predstavil inovativno družbo, ki zajema tistih 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki so zato najbogatejši. V njihovih podjetjih in drugih organizacijah – kot poslovnih sistemih – prevladuje inovativno poslovanje. Takšna podjetja morajo zato voditi inovativni managerji, ki spodbujajo ustvarjalnost in inovativnost vseh zaposlenih. Teoretične vidike managementa in vodenja opisujem ob koncu teoretičnega dela v tretjem poglavju magistrskega dela. Empirični del magistrskega dela obsega prav tako tri poglavja. S pomočjo najnovejše IBM-ove globalne študije, v kateri je sodelovalo več kot 1500 predsednikov uprav in generalnih direktorjev iz 60 držav ter 33 industrijskih panog vsega sveta, sem opisal lastnosti sodobnih trgov ter podal predloge, kako lahko z inovativnim vodenjem pridemo do konkurenčne prednosti. Ugotovil sem, da je sedanje okolje bistveno bolj nestanovitno, negotovo in kompleksno. Kompleksnost okolja se bo po mnenju anketiranih direktorjev v naslednjih petih letih še povečala. Takšnega mnenja je bilo 79 odstotkov anketiranih direktorjev iz IBM-ove globalne študije. V magistrskem delu tudi ugotavljam, da je za uspešno vodenje podjetja v nestanovitnem, negotovem in vedno bolj kompleksnem okolju potreben ustvarjalni vodja, ki ima razvite mehke veščine. Tako je kar 60 odstotkov anketiranih direktorjev iz IBM-ove globalne študije izbralo ustvarjalnost, kot najpomembnejšo lastnost, ki jo mora imeti direktor pri vodenju podjetja v sodobnem poslovnem okolju. Ustvarjalnost je tako osnova za inovativnost in stalno nove izume. S temi ugotovitvami se strinjajo tudi števili drugi avtorji, katerih mnenja sem povzel v magistrskem delu. V zaključku magistrskega dela še ugotavljam, da se je potrebno na vsako ponujeno priložnost v sodobnem gospodarskem okolju odzvati hitro, za kar pa je potrebna fleksibilnost celotne organizacije.
Keywords: kompleksnost, fleksibilnost, ustvarjalnost, mehke veščine, vodenje, management, inovativni vodja, inovativni manager, sodobni trgi
Published: 25.01.2013; Views: 1523; Downloads: 363
.pdf Full text (1,58 MB)

8.
Pajki (Arachnida: Araneae) na izbranih travnikih subpanonske biogeografske regije Slovenije
Davorin Horvat, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Členonožci (Arthropoda) predstavljajo velik del celotnega bogastva vrst na travniških ekosistemih. Kot plenilci so pomemben člen v prehranjevalni verigi, hkrati pa so hrana mnogim vretenčarjem. Študije so pokazale, da so pajki bioindikatorji vrstne pestrosti kopenskih členonožcev. So tipična, številčno in vrstno zelo bogata živalska skupina, ki jo najdemo v vseh kontinentalnih ekosistemih, še zlasti na travnikih. Obsežna košnja le-teh prispeva k zmanjševanju populacij in osiromašenju tako živalskih kot rastlinskih vrst. Na diverziteto pajkov vpliva več biotskih dejavnikov, kar sem v diplomskem delu opredelil kot kompleksnost vegetacije. Ta vključuje zastopanost različnih rastlinskih združb, gostoto in višino vegetacije ter njeno pokrovnost. Namen diplomskega dela je ugotoviti razliko v biodiverziteti pajkov vlažnih in suhih travnikov subpanonske biogeografske regije glede na kompleksnost vegetacije. Ugotavljam, da je bila favna pajkov na izbranih lokalitetah relativno revna zaradi kratkega časa vzorčenja: zaradi omejenega obdobja (samo v mesecu septembru) in zaradi časovne omejitve (pol ure vzorčenja). Prav tako so opazne razlike v zastopanosti rodov pajkov glede na tip travnika in raziskovane biotske dejavnike. Raziskava, opravljena na štirih izbranih lokalitetah subpanonske biogeografske regije Slovenije, izkazuje, da na biodiverziteto pajkov vplivata višina vegetacije in tip travnika.
Keywords: Pajki, Araneae, biodiverziteta, kompleksnost vegetacije, travniki, subpanonska regija, diplomsko delo.
Published: 05.12.2013; Views: 1299; Downloads: 180
.pdf Full text (2,99 MB)

9.
ORGANIZACIJA KOMPLEKSNIH PROJEKTOV ŠPORTNIH PRIREDITEV
Miha Farkaš, 2015, master's thesis

Abstract: Organizacija velikih športnih prireditev vključuje različne materialne in nematerialne vire, časovno omejenost in tveganost, zanje pa je odgovorna določena skupina ljudi. S temi lastnostmi lahko povežemo športne prireditve s projekti. Z drugimi besedami, organizacije velikih športnih prireditev se lahko lotimo kot projektov. Če omenjenim lastnostim prištejemo še medsebojno prepletenost vključenih aktivnosti, sočasnost njihovega izvajanja, raznolikost sodelujočih pri projektu itd., pa govorimo o kompleksnosti projekta. Za obvladovanje kompleksnosti različnih dejavnikov moramo vzpostaviti primerno projektno organizacijo. Pri oblikovanju projektne organizacije za kompleksne projekte športnih prireditev moramo zagotoviti prilagodljivost, formaliziranost, splošno centraliziranost in nizko stopnjo diferenciacije. Prav tako mora biti inovativna, da omogoča hitro komunikacijo, koordinacijo in kontrolo. Najprimernejša oblika je zato čista projekta organizacija, ki ustreza vsem zahtevanim lastnostim. Takšna oblika je bila vzpostavljena tudi pri organizaciji evropskega prvenstva v košarki – projekta EuroBasket 2013, ki velja za največjo športno prireditev, organizirano na slovenskih tleh.
Keywords: projekt, kompleksnost, športna prireditev, projektna organizacija, EuroBasket 2013.
Published: 27.05.2015; Views: 735; Downloads: 156
.pdf Full text (1,96 MB)

10.
Okvirni postopek za večkriterijsko odločanje
Vesna Čančer, 2007, professional article

Keywords: večkriterialno odločanje, odločanje, kompleksnost, sistematika
Published: 10.07.2015; Views: 580; Downloads: 69
URL Link to full text

Search done in 0.25 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica