| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


41 - 50 / 1119
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
41.
42.
Primerjava klavne kakovosti goveda, vzrejenega v ekoloških in konvencionalnih pogojih reje
Davorin Fošnarič, 2020, master's thesis

Abstract: V raziskavi smo primerjali rastnost in klavno kakovost različnih kategorij goveda iz konvencionalne in ekološke reje. V raziskavo smo vključili 124 ekoloških kmetij s skupno 3.990 zaklanimi živalmi in 146 konvencionalnih kmetij s skupno 4.405 zaklanimi živalmi. Zajeli smo območje SV Slovenije (Maribor s širšo okolico) in obdobje 10 let. Vse ekološke kmetije so imele enak način reje (paša poleti, prosta reja v hlevih pozimi). Rezultati so pokazali velike razlike med ekološko in konvencionalno rejo v vodenju kmetij in rezultatih pitanja. Teleta so v obeh sistemih reje dosegala podobne rezultate, kasneje (pri bikih in telicah) pa sta se tako rastnost kot klavna kakovost živali precej zmanjšala. V ekološki reji je bila močno zastopana kategorija starejših telet, ki je v konvencionalni reji skoraj ni bilo (bil pa je večji delež kategorije bikov). Razlike smo ugotovili tudi v časovni porazdelitvi zakolov; v ekološki reji je bila le-ta pretežno enakomerna pri vseh starostih, v konvencionalni reji pa je bilo največ živali zaklanih tik pred 24 meseci starosti, povečana pogostost je bila tudi pri starosti 4 mesecev. Možni razlogi za omenjene razlike med ekološko in konvencionalno rejo so: i) prostorska stiska v hlevih, zaradi česar gre v ekološki reji okrog enega leta starosti precej živali v zakol, ii) izrazit upad rastnosti (in klavne kakovosti) po odstavitvi teleta od materinega mleka (drag dokup ekološke krme) in iii) velik delež prodaje mesa na domu v ekološki reji, s čimer je možno doseči zadovoljiv zaslužek ne glede na starost in intenzivnost rasti živali.
Keywords: govedo, ekološka reja, rastnost, klavna kakovost
Published: 10.09.2020; Views: 175; Downloads: 58
.pdf Full text (598,28 KB)

43.
Preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost maline (rubus ideus l.) sorte 'himbo top' (rafzaqu)
Žan Voglar, 2020, master's thesis

Abstract: Za preučevanje vplivov različnih načinov gnojenja na polično kakovost malin je bil v letu 2019 izveden poljski poskus v nasadu malin sorte 'Himbo Top'. Uporabili smo tri vodotopna kristalinična gnojila (Solinure 20-20-20 + TE, Hakaphos Violeta 13-40-13, Novatec Solub 14-8-30), aplicirana v različnih fazah rasti preko fertirigacije, ter biostimulator Vitanica Si, apliciran foliarno ob vsakem gnojenju. Osnovno gnojenje je bilo opravljeno s peletiranim hlevskim gnojem (20 kg N/ha). Poskus je temeljil na štirih obravnavanjih: kontrola (20 kg N/ha – brez fertirigacije in namakanja), obravnavanje 2: standard (60,9 kg N/ha), obravnavanje 3: standard + 50 % mineralnega dušika 81,37 kg N/ha ter obravnavanje 4: standard + 50 % N ter biostimulator − 81,48 kg N/ha. V poskusu smo spremljali generativne parametre, kemijsko sestavo plodov ter njihovo polično kakovost. Večji odmerek dušika je imel za posledico večjo povprečno maso plodov, negativni vpliv na vsebnost topne suhe snovi ter spremembo okusa; hkrati večji odmerek dušika zmanjša polično kakovost plodov (vrednoteno preko izgube mase pridelka in pojava bolezni). Biostimulator (Si) ne prispeva k izboljšanju parametrov kakovosti, saj ne zajezi negativnega trenda izgube mase in volumna pridelka ter ne zajezi plesnenja plodov kot posledice uporabe večjih odmerkov dušika.
Keywords: maline, dušik, gnojenje, polična, kakovost.
Published: 04.09.2020; Views: 169; Downloads: 48
.pdf Full text (1,54 MB)

44.
Povezava kakovosti mobilne aplikacije FlixBus z zvestobo uporabnikov
Daša Pokupec, 2020, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo Povezava kakovosti mobilne aplikacije FlixBus z zvestobo uporabnikov osvetljuje kakovost aplikacije FlixBus in pričakovanja odjemalcev te. Da bi uporabniki podjetju ostali zvesti, je potrebna določena količina inovativnosti s strani ponudnikov. Teoretični del naloge pojasnjuje pojem in razvoj mobilnih aplikacij. Prav tako opisuje tudi uporabo digitalne tehnologije pri ponujanju storitve, ki se odraža prek mobilnih aplikacij. Predstavili smo mobilno aplikacijo FlixBus in njen način uporabe. Definirali smo pojme kakovost, upravljanje s celotno kakovostjo, navedli pa smo tudi na kakšen način se meri kakovost digitalnih storitev. Pojasnili smo merjenje zadovoljstva in Evropski indeks zadovoljstva odjemalcev. Zvestoba odjemalcev je vedno bolj raziskovana tema, zato naloga pojasnjuje kako sta kakovost mobilne aplikacije in zadovoljstvo odjemalcev povezani z njo. V praktičnem delu smo izvedli anketni vprašalnik za merjenje povezave kakovosti storitev mobilne aplikacije FlixBus z zvestobo uporabnikov. Kvantitativna analiza je zajemala vzorec 100 oseb na Slovenskem in 100 oseb na Hrvaškem. Z raziskovanjem konstruktov kakovosti (ki se deli na funkcionalnost, sodelovanje, estetiko in informacije ter na ponudbo), zadovoljstva in zvestobe, smo ugotovili, da sta kakovost in zadovoljstvo z mobilno aplikacijo FlixBus pozitivno povezana z namenom uporabe aplikacije v prihodnosti. Med slovenskimi in hrvaškimi uporabniki zasledili razliko med zaznavanjem kakovosti mobilne aplikacije FlixBus. Analizirani podatki teoretičnega dela in primerjava glavnih zaključkov z empiričnimi izsledki so povzeti v sklepu.
Keywords: kakovost, kakovost storitev, mobilna aplikacija, zadovoljstvo odjemalcev, zvestoba odjemalcev.
Published: 26.08.2020; Views: 236; Downloads: 51
.pdf Full text (1,08 MB)

45.
Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski uniji
Lea Žižek, 2020, master's thesis

Abstract: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Keywords: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Published: 25.08.2020; Views: 351; Downloads: 107
.pdf Full text (2,36 MB)

46.
Samoocena kakovosti življenja odraslih s kožno boleznijo
Monika Zorman, 2020, master's thesis

Abstract: Izhodišča: Koža je največji organ človeškega telesa, zato je vse bolj pomembno zavedanje, da se patologija v dermatologiji pogosto razteza globlje kot le na kožo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, kako pacienti s kožno boleznijo ocenjujejo kakovost življenja. Raziskovalna metodologija: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika. Priložnostni vzorec je zajemal 150 pacientov, ki so obiskali sodelujočo dermatološko ambulanto in bioresonančni center. Pridobljeni podatki so bili analizirani s pomočjo deskriptivne analize v okviru programa SPSS, in sicer s testom hi-kvadrat, Spearmanovo korelacijo in Mann-Whitneyjevim testom. Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da ne prihaja do razlik glede vpliva kožne bolezni na kakovost življenja med moškimi in ženskami (U = 2437,00; p = 0,880), kar nakazuje, da kožna bolezen ovira tako ženske kot moške pri delu oziroma učenju (p = 0,138). Na kakovost življenja starejših anketirancev ima kožna bolezen manjši vpliv kot na mlajše anketirance, saj prihaja do statistično pomembnih razlik v oceni kakovosti življenja posameznika s kožno boleznijo glede na starost (r = –0,249; p = 0,002). Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima dermatitis največji vpliv na kakovost življenja anketirancev, medtem ko imajo glivične bolezni kože najmanjši vpliv na kakovost življenja anketirancev glede na proučevane kožne bolezni. Diskusija in zaključek: Kožne bolezni večinoma ne predstavljajo neposredne grožnje za življenje, vendar pa njihov kroničen in neozdravljiv potek zelo negativno vpliva na kakovost življenja pacientov. Pri obravnavi pacienta s kožno boleznijo moramo biti pozorni ne le na vidne spremembe na koži, temveč tudi na čustva pacienta.
Keywords: kožna bolezen, DLQI, kakovost življenja, odnos, medicinska sestra.
Published: 24.07.2020; Views: 347; Downloads: 123
.pdf Full text (548,67 KB)

47.
Izmensko delo v povezavi s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester
Urška Broz, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Izmensko delo je v poklicu medicinskih sester neizogibno in nujno potrebno. Dobro vodstvo in organizacija dela imata ključen pomen pri preventivi neugodnih dejavnikov izmenskega dela. Namen zaključnega dela je ugotoviti povezanost izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo in izgorelostjo medicinskih sester. Raziskovalne metode: V zaključnem delu je uporabljena deskriptivna metoda dela. Izveden je sistematični pregled znanstvene in strokovne literature s pomočjo metode PRISMA. Iskanje literature se je izvedlo v štirih podatkovnih bazah in sicer: PubMeb, Medline, CINAHL in ScienceDirect s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, na podlagi ključnih besed in zastavljenim raziskovalnim vprašanjem. Rezultati: S pomočjo analize vsebine smo ugotovili, da so v večini raziskav poročali o veliki povezanosti izmenskega dela s spanjem, delovno uspešnostjo kot tudi z izgorelostjo medicinskih sester. Boljše rezultate dosegajo medicinske sestre, ki se lahko prostovoljno odločijo za opravljanje izmenskega dela, prav tako ima pomembno vlogo pri preprečevanju negativnih dejavnikov tudi vodstvo.
Keywords: Nočna izmena, kvaliteta spanja, obremenitev pri delu, trajanje spanca, zadovoljstvo pri delu, kakovost življenja, motnje spanja.
Published: 24.07.2020; Views: 317; Downloads: 98
.pdf Full text (507,32 KB)

48.
Prisotnost zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo in vpliv bolezni na življenje
Tamara Sagadin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Sladkorna bolezen v svetu postaja vse bolj razširjena in pogosta ter povzroča različne zaplete, ki privedejo do slabše kakovosti življenja in v prezgodnjo smrt. Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri zapleti se pojavljajo pri pacientih s sladkorno boleznijo, kako jih preprečujejo ter kakšen vpliv ima bolezen na njihovo življenje. Metode: Uporabljena je bila desktriptivna (opisna) metoda dela. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo strokovne in znanstvene slovenske ter angleške literature. V raziskovalnem delu je bila uporabljena kvalitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvedli v enem izmed zdravstvenih domov, v katerem se zdravijo pacienti s sladkorno boleznijo. Rezultati ter razprava: Glede na analizo intervjujev so bile oblikovane štiri podkategorije, in sicer prisotnost zapletov, obvladovanje bolezni, počutje in občutki ter podpora. Ugotovljeno je bilo, da so pri večini pacientov prisotni zapleti sladkorne bolezni, ki se jih pacienti zavedajo, jih sprejemajo, prav tako se seznanjeni z načini obvladovanja sladkorne bolezni. Prisotni zapleti pa slabo vplivajo na življenje in počutje pacientov. Pomembno vlogo pri obvladovanju sladkorne bolezni predstavlja ustrezna podpora pacientom s sladkorno boleznijo s strani zdravstvenih delavcev in svojcev. Sklep: Zapleti sladkorne bolezni zmanjšujejo kakovost življenja in vplivajo na počutje pacientov, zato je zelo pomembno ustrezno preprečevanje in obvladovanje zapletov, in sicer s spremembo prehrane, telesno aktivnostjo, izvajanjem samokontrole in z opustitvijo slabih razvad.
Keywords: zapleti, kakovost življenja, obvladovanje, samokontrola, počutje.
Published: 24.07.2020; Views: 245; Downloads: 78
.pdf Full text (1,03 MB)

49.
Uporaba meditacije in joge v življenju bolnikov z epilepsijo
Dominika Šafarič, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Epilepsija je bolezen, ki ne prizadene samo človeškega telesa, ampak vpliva na celotno človekovo življenje. Z zdravljenjem se stanje epileptikov izboljša tako, da so napadi nadzorovani, so redkejši in bolniki z epilepsijo lažje opravljajo vsakodnevna opravila. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, ali bolniki z epilepsijo, stari med 20 in 60 let, za izboljšanje kakovosti življenja izvajajo meditacijo in/ali jogo. Metodologija: V zaključnem delu sta uporabljeni deskriptivna metoda dela in kvantitativna metoda raziskovanja. Izvedena je bila raziskava s pomočjo ankete. Anketni vprašalniki so bili razdeljeni med trideset bolnikov z epilepsijo, ki redno obiskujejo nevrološko ambulanto. Anketa je bila sestavljena iz 24 vprašanj. Za analizo in prikaz pridobljenih podatkov smo uporabili Microsoft Excel 2010. Za analizo odprtega tipa vprašanj smo uporabili deskriptivno metodo analize in prikaz z grafi. Rezultati: Ugotovili smo, da se z meditacijo in jogo ne ukvarja veliko število bolnikov z epilepsijo. Anketirani imajo pozitivno mnenje o uporabi komplementarnih metod in vplivu uporabe meditacije in/ali joge na kakovost življenja posameznika. Po mnenju anketiranih oseb, ki se ukvarjajo z meditacijo in/ali jogo, ti komplementarni metodi pripomoreta k sproščanju in imata pozitiven vpliv na razpoloženje. Diskusija in zaključek: Kljub temu, da je več kot polovica anketiranih seznanjenih z meditacijo in jogo, jih samo nekaj več kot četrtina v vsakdanjem življenju meditira ali izvaja jogo. Slednji so z učinki zadovoljni, saj so bolj sproščeni in umirjeni. Seznanjenost s komplementarnima metodama je zadovoljiva, nekoliko manj pa so poznani njihovi učinki uporabe.
Keywords: Kakovost, komplementarne metode, epileptični napad, stres, sproščanje.
Published: 04.06.2020; Views: 453; Downloads: 81
.pdf Full text (520,08 KB)

50.
Motnje spanja pri starejših
Katja Lebar, 2020, master's thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Motnje spanja so v primerjavi z vsemi drugimi starostnimi skupinami pogostejše pri starejših. Namen magistrskega dela je bil ugotoviti spalne navade – težave, ki se pojavljajo pri spanju starejših, ter kakovost življenja starejših. Raziskovalna metodologija: V raziskavi je sodelovalo 200 starejših prebivalcev iz pomurske regije. Kot raziskovalni instrument sta bila uporabljena vprašalnika PSQI in WHOQOL-BREF. Raziskava je potekala od julija do decembra 2018. Podatki so bili analizirani s pomočjo računalniškega programa IBM SPSS Statistics. Za testiranje hipotez smo uporabili metode inferenčne statistike. Rezultati: Rezultati kažejo, da več kot polovica starejših (60,5 %) ocenjuje spanje v zadnjem mesecu kot dokaj dobro. Ugotovljeno je bilo, da starejši s težavami s spanjem v povprečju niso niti zadovoljni niti nezadovoljni ( = 3,21, s = 0,809) s svojim zdravjem, prav tako niso niti zadovoljni niti nezadovoljni s svojo zmožnostjo izvajanja dnevnih življenjskih aktivnosti ( = 3,40; s = 0,879), imajo pa večinoma dovolj energije za vsakodnevno življenje ( = 3,47; s = 0,884). Ugotovljene so bile razlike v zadovoljstvu z zdravjem in izvajanjem dnevnih življenjskih aktivnosti med starejšimi glede na to, ali imajo težave s spanjem, niso pa bile ugotovljene razlike v kakovosti spanja med moškimi in ženskami. Sklep: Kakovosten spanec je bistvenega pomena, saj vpliva na veliko funkcij v našem telesu, zato ga je potrebno promovirati in ohranjati. Motnje spanja privedejo do sprememb psihofizičnih funkcij, ki se kažejo kot zmanjšana telesna moč in vzdržljivost, slabša usklajenost gibanja ter slabše počutje, lahko pa povzročijo tudi druge zdravstvene težave.
Keywords: Faze spanja, kakovost, higiena spanja, starostnik, težave spanja, nespečnost, zdravljenje.
Published: 19.02.2020; Views: 689; Downloads: 241
.pdf Full text (858,40 KB)

Search done in 0.38 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica