1. Določanje molskih mas ▫$\alpha$▫-amilaze, ▫$\beta$▫-glukozidaze, proteaze in lipaze z metodo gelske kromatografije : magistrsko delo študijskega programa II. stopnjeJasmina Heric, 2019, master's thesis Abstract: Gelska kromatografija je vrsta tekočinske kromatografije in je metoda za ločevanje molekul glede na molekulsko maso. Za gelsko filtracijo uporabljamo steklene kolone, napolnjene s stacionarno (trdno) fazo z enakomerno velikostjo por. Volumen oz. prostor med kroglicami gela (prazen volumen kolone) zapolnjuje mobilna (tekoča) faza.
Namen magistrske naloge je bil s pomočjo gelske kromatografije določiti molske mase encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze. Najprej smo določili skupno koncentracijo proteinov v vzorcih ter določili elucijsi profil encimov. S pomočjo označevalcev znanih molekulskih mas (metilenskega modrila in dekstran modrega) smo izrisali umeritveno krivuljo za določanje molskih mas in nato določili molske mase encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze. Ugotovili smo, da je eksperimentalno določena molska masa α-amilaze je 54,6 kDa, β-glukozidaze 112,2 kDa, proteaze 78,3 kDa in lipaze 26,6 kDa. Rezultate eksperimentalno določenih molskih mas smo primerjali s podatki o molskih masah najdenih v literaturi. Nato smo vse štiri encime združili v mešanico 4 encimov, katerim smo prav tako določili skupno koncentracijo proteinov s pomočjo Bradfordove metode in nato določili aktivnost posameznih encimov α-amilaze, β-glukozidaze, proteaze in lipaze v mešanici 4 encimov.
Keywords: magistrska dela, gelska kromatografija, molska masa, ▫$\alpha$▫-amilaza, ▫$\beta$▫-glukozidaza, lipaza, proteaza
Published in DKUM: 20.12.2019; Views: 1643; Downloads: 5
 Full text (1,51 MB) |
2. Primerjava učinkov naravnih polifenolov z učinki akarboze in placeba na postprandialni nivo glukoze in inzulina v krviJana Bremec, 2018, doctoral dissertation Abstract: Sladkorna bolezen (SB) je ena najpogostejših endokrinih presnovnih bolezni. Sodi v skupino presnovnih bolezni, katerih skupna značilnost je hiperglikemija. SB nastane zaradi pomanjkljivega izločanja inzulina ali njegovega pomanjkljivega delovanja na ciljne celice in/ali obojega hkrati. Posledica je motena presnova ogljikovih hidratov, maščob in beljakovin. Povezana je s številnimi akutnimi in kroničnimi zapleti. V zdravljenju SB se poleg spremembe življenjskega sloga uporabljajo številne učinkovine, nobena od le-teh pa ni brez neželenih učinkov. Velik izziv pri iskanju tako imenovanega »idealnega zdravila« predstavlja težnja po doseganju optimalne učinkovitosti zdravila in zmanjšanju tveganja za pojav neželenih učinkov le-tega na najnižjo možno raven. Naraščajo potrebe po uporabi dopolnilnih zdravljenj, vključno s funkcionalno hrano in nutracevtiki. Potrjeno je, da imajo ugodne učinke pri zdravljenju SB mnoge rastline, pri katerih domnevajo, da so ključne aktivne učinkovine polifenoli. Izvlečki iz lesa bele jelke (lat. Abies alba) vsebujejo številne farmakološko aktivne polifenole. Hipoglikemični učinki prehranskih polifenolnih učinkovin so povezani z inhibicijo α-amilaze v slini in trebušni slinavki ter α-glukozidaze v resicah tankega črevesja, s čimer zmanjšajo absorpcijo ogljikovih hidratov iz črevesja. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali izvleček iz lesa bele jelke po zaužitju standardiziranega obroka zniža koncentraciji glukoze in inzulina v plazmi venske krvi in primerjati njegove učinke z učinki akarboze, izvlečkom kostanja in placeba. 31 zdravih preiskovancev je zaužilo 100 g belega kruha štirikrat zaporedoma (z enotedenskim zaporednim premorom) skupaj s kapsulo z izvlečkom lesa bele jelke, s kapsulo z izvlečkom kostanjevih polifenolov, s placebom ali z akarbozo (aktivna kontrola). Površino pod krivuljo časovnega poteka koncentracije glukoze v krvi (AUC) smo izračunali za vsakega prostovoljca in za vsak obrok posebej, uporabili smo inkrementno metodo. Glikemični indeks (GI) smo izračunali kot razmerje med AUC ob zaužitju obroka skupaj s testno snovjo in AUC ob zaužitju obroka skupaj s placebom. Srednje vrednosti GI so bile izračunane kot harmonična sredina. Za testiranje hipotez o razlikah smo uporabili parni t-test. Za mejo statistične značilnosti smo uporabili vrednost p < 0,05. Rezultati klinične raziskave na 31 zdravih prostovoljcih so pokazali, da izvleček lesa bele jelke, zaužit skupaj s standardiziranim obrokom, v povprečju zniža GI obroka za 35 %. Za toliko se zniža tudi postprandialna koncentracija glukoze v plazmi venske krvi, kar pomeni zmanjšanje dejavnika tveganja za razvoj mnogih bolezni, vključno s SB, srčno-žilnimi obolenji in nekaterimi vrstami raka. Izvleček lesa bele jelke verjetno tudi preprečuje preobremenjenost trebušne slinavke, saj zmanjša izločanje inzulina po obroku.
Keywords: postprandialna hiperglikemija, glukozidaza alfa, amilaza alfa, polifenoli, naravne učinkovine
Published in DKUM: 17.05.2018; Views: 1847; Downloads: 165
Full text (2,10 MB) |
3. AKTIVNOST ENCIMOV IZ ČRNE KVASOVKE PHAEOTHECA TRIANGULARISLaura Kolednik, 2014, undergraduate thesis Abstract: Prevladujoča skupina gliv v solinah Jadranskega morja so črne kvasovke. Ena izmed njih je Phaeotheca triangularis, ki smo jo v tem diplomskem delu obravnavali. P. triangularis je halofilna kvasovka, ki v solinah najbolje uspeva pri slanosti od 22 do 28 %. Celice P. triangularis smo mehansko razbijali s homogenizatorjem od 10 do 90 min pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. Za primerjavo smo celično suspenzijo P. triangularis inkubirali pri atm. tlaku in temperaturi 35 °C. S homogenizatorjem so se celične stene kvasovk razbile in njihova vsebina se je izlila v tekoč medij. Tako smo lahko preučevali vpliv homogeniziranja na izločanje encimov in proteinov iz celične suspenzije P. triangularis v odvisnosti od časa izpostavitve. Določevali smo preostalo aktivnost encimov celulaze, β-glukozidaze, α-amilaze in proteaze tako, da smo na UV-Vis spektrofotometru merili absorbance supernatantov pri različnih valovnih dolžinah. Zanimal nas je vpliv mehanskih sil na preživelost celic P. triangularis v celični suspenziji. Ugotovili smo, da je preživelost celic P. triangularis s podaljševanjem časa homogenizacije upadala, medtem ko je koncentracija proteinov v celični suspenziji P. triangularis naraščala.
Keywords: P. triangularis, homogeniziranje, celulaza, β-glukozidaza, α-amilaza, proteaza
Published in DKUM: 22.09.2014; Views: 2769; Downloads: 288
Full text (2,07 MB) |
4. UPORABA MEHANSKIH SIL ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUMKaja Grobelnik, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je bil, preučiti vpliv mehanskih sil na izločanje encimov in proteinov iz celic Trimmatostroma salinum pri atmosfereskem tlaku, 35 °C in različnih časih izpostavitve. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa homogenizacije preživelost celic Trimmatostroma salinum zmanjševala. Določevali smo tudi aktivnost β-glukozidaze, α-amilaze, proteaze, celulaze, ter koncentracijo proteinov pri 595 nm in 280 nm ter merili absorbanco pri 260 nm in 280 nm za določevanje prisotnosti nukleinskih kislin z UV-Vis spektrofotometru. S podaljševanjem časa homogenizacije smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili intracelularni encimi.
Keywords: T. salinum, homogeniziranje, celulaza, proteza, β-glukozidaza, α-amilaza
Published in DKUM: 16.10.2012; Views: 2122; Downloads: 243
Full text (2,39 MB) |
5. UPORABA SUPERKRITIČNEGA OGLIKOVEGA DIOKSIDA (SC CO 2 ) ZA IZOLACIJO ENCIMOV IN PROTEINOV IZ CELIC ČRNE KVASOVKE TRIMMATOSTROMA SALINUMMonika Bosilj, 2012, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomske naloge je določiti vpliv superkritičnega ogljikovega dioksida (SC CO2) na preživetje črnih kvasovk Trimmatostroma salinum in izločanje proteinov in nukleinskih kislin iz celične suspenzije T. salinum. Suspenzijo s kulturo T. salinum smo v visokotlačnem šaržnem reaktorju izpostavili SC CO2 pri tlaku 100 bar in 35 °C. Rezultati so pokazali, da se je s podaljševanjem časa inkubacije v SC CO2 preživelost celic T. salinum zmanjševala. Merili smo tudi aktivnost encimov celulaze, α-amilaze, β-glukozidaze in proteaze ter koncentracije proteinov in nukleinskih kislin v odvisnosti od inkubacijskega časa v SC CO2. T. salinum vsebuje ekstracelularne in intracelularne encime. Z inkubacijo celične suspenzije T. salinum v SC CO2 smo dosegli, da so se iz celic T. salinum izločili še intracelularni encimi. Tako se je posledično povečala koncentracija skupnih proteinov v suspenziji po inkubaciji v SC CO2. S podaljševanjem inkubacijskega časa celične suspenzije T. salinum v SC CO2 je padala aktivnost ekstracelularnim encimom, medtem ko se je aktivnost intracelularnih encimov v celični suspenziji T. salinum zviševala. Predvidevamo, da je SC CO2 povzročil denaturacijo encimov.
Keywords: SC CO2, T. salinum, celulaza, β-glukozidaza, proteini, α-amilaza
Published in DKUM: 26.06.2012; Views: 2230; Downloads: 258
Full text (3,89 MB) |
