| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 5 / 5
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Vpliv družbenih omrežij na delovna razmerja
Dejan Mehle, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu so obravnavani različni pravni vidiki družbenih omrežij in njihov vpliv na delovna razmerja. V današnjem času se za namene zaposlovanja vse pogosteje uporabljajo družbena omrežja, ki služijo kot vir informacij za preverbo kandidatov za zaposlitev. Delodajalci želijo na ta način preveriti primernost kandidatov in se zaščititi pred morebitno poslovno škodo, vendar pri tem obstaja možnost neupravičene obdelave osebnih podatkov in prekomernega posega v zasebnost kandidatov, zato je treba dopustnost tovrstnih preverb obravnavati v vsakokratnem primeru. Pri vključitvi družbenih omrežij v delovni proces se izpostavlja predvsem vprašanje glede dopustnosti delodajalčeve naložitve uporabe družbenih omrežij med delovne obveznosti delavca, kar bo v največji meri odvisno od narave dela, ki ga delavec opravlja. V nasprotnem primeru tovrstna naložitev obveznosti načeloma ne bo možna. Eden izmed pomembnih vidikov predstavlja tudi nadzor delodajalca nad uporabo družbenih omrežij in z njim povezana pričakovana zasebnost delavca. Pri opredelitvi dopustnega nadzora delodajalca nam nekatere odgovore poda sodna praksa Evropskega sodišča za človekove pravice, predvsem v sodbi Barbulescu, ki določa omejitve delodajalčevega nadzora in obenem določa smernice, ki jih morajo delodajalci pri nadzoru spoštovati. Posebna vloga je namenjena tudi objavam zaposlenih na družbenih omrežjih. Kot problematične se z vidika delodajalca izpostavljajo predvsem objave zaposlenih, ki škodujejo poslovnim interesom delodajalca ali kažejo na delavčevo kršitev delovnih obveznosti, zato jih bo delodajalec načeloma želel sankcionirati, največkrat z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Na drugi strani se pri objavah zaposlenih izpostavlja pravica do svobode govora, v primeru razkritja informacij v javnem interesu pa v poštev prihaja tudi zaščita žvižgačev. Pri tem so v magistrskem delu obravnavani različni mednarodni viri, analiza tuje in slovenske pravne ureditve ter pripadajoča sodna praksa.
Keywords: preverba kandidatov za zaposlitev, obdelava osebnih podatkov, delovne obveznosti, nadzor na delovnem mestu, varstvo zasebnosti, prepoved škodljivih ravnanj, svoboda izražanja, odpoved pogodbe o zaposlitvi, žvižgaštvo
Published: 02.03.2021; Views: 396; Downloads: 49
.pdf Full text (848,04 KB)

2.
Žvižgaštvo kot človekova pravica: razsežnosti svobode govora
Monika Kvac, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi sta predstavljena pojma žvižgaštvo in svoboda govora. V prvem delu smo pojma predstavili, v osrednjem delu smo se pregledali pravno ureditev na področju žvižgaštva v Evropi, Sloveniji, Združenih državah Amerike in Rusiji, nalogo smo zaključili z analizo najbolj znanih primerov žvižgačev. Žvižgaštvo in svoboda govora sta pojma, ki sta med sabo zelo povezana, brez njiju pa ne moremo govoriti o sodobnih demokratičnih državah.
Keywords: žvižgaštvo, svoboda govora, pravna ureditev
Published: 04.11.2020; Views: 104; Downloads: 15
.pdf Full text (480,57 KB)

3.
Vloga žvižgačev v novinarstvu
Urška Jakopin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo raziskali koncept žvižgaštva v povezavi z novinarskim delom. Podrobneje smo preučili pojem, razloge in posledice žvižgaštva ter ga umestili v teorijo množičnega komuniciranja. Preučili smo razliko med novinarskim virom in žvižgačem ter opisali njegovo funkcijo psa čuvaja. Na podlagi študije tujih in slovenskih primerov žvižgaških dejanj in intervjuja s preiskovalno novinarko Anuško Delić smo raziskali, na kakšen način mora potekati novinarjevo delo, kadar se ta sreča z žvižgačem. Raziskali smo tudi, kako na objavo informacij vplivata javni interes in pritiski s strani uredništva ali zunanjih organizacij.
Keywords: žvižgaštvo, novinarstvo, mediji, novinarski vir, pes čuvaj
Published: 03.11.2020; Views: 136; Downloads: 13
.pdf Full text (409,10 KB)

4.
Žvižgaštvo: zakonska ureditev in praksa evropskega sodišča za človekove pravice
Vid Pajer, 2019, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi je raziskan koncept žvižgaštva, ki se pojavlja znotraj novinarskih virov. V začetku naloge je opisana njegova zgodovina, definicije in razlaga pojma, nato so predstavljeni zakoni, ki se nanašajo na varovanje novinarskih virov in prijaviteljev nepravilnosti. Na koncu je izvedena analiza in primerjava primerov zaščite novinarskih virov Evropskega sodišča za človekove pravice. Ugotovljeno je bilo, da je žvižgaštvo vedno bolj aktualna tema. Žvižgači so v Republiki Sloveniji pravno dobro zaščiteni, novinarji pa so dolžni spoštovati njihovo željo po anonimnosti, dokler je ne pretehta javni interes.
Keywords: žvižgaštvo, Evropsko sodišče za človekove pravice, novinarski vir, zakon
Published: 12.11.2019; Views: 625; Downloads: 169
.pdf Full text (446,04 KB)

5.
Pomen žvižgača pri odkrivanju kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študija
Katja Šimunič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Živimo v hitro razvijajočem se svetu in svetu nenadnih sprememb. To se kaže tudi pri pojavljanju novih kaznivih dejanj, katerih odkrivanje in preiskovanje povzroča organom pregona nemalo težav. Tradicionalne metode boja proti kriminalu ne ustrezajo več sodobnim oblikam organiziranega kriminala, zato je potrebna uporaba drugačnih sredstev. V zadnjem času največjo gospodarsko škodo povzroča gospodarska kriminaliteta, kot so goljufije, pranje denarja, razne finančne nepravilnosti in korupcija. Prav korupcija je kaznivo dejanje, ki ga je izmed vseh skoraj najtežje preiskovati in dokazovati. Dejstvo je, da imajo pri taki obliki kriminala vsi udeleženci korist, hkrati pa se običajno za korupcijo skriva še vrsta drugih nelegalnih dejanj. Obveščevalna dejavnost je lahko v veliko pomoč pri odkrivanju kriminala z zbiranjem in obdelovanjem podatkov, ki jo izvajajo specializirane državne institucije, kot so obveščevalno varnostne in varnostne službe. Pri zbiranju takih podatkov sodelujejo prikriti preiskovalci. V vlogi informatorja, eni izmed oblik prikritih preiskovalcev, lahko nastopi vsak občan, ki policiji posreduje informacije o kaznivih dejanjih. Žvižgač, t.i. legitimni informator, je posameznik, zaposleni ali bivši zaposleni v določeni organizaciji, ki javnosti, policiji ali drugemu organu razkrije informacije in podatke o nepravilnostih v organizaciji, ki lahko škodujejo ožji skupini ljudi, širši javnosti ali okolju. Posledice, ki jih lahko prinese takšno posredovanje informacij, so lahko za žvižgača uničujoče. Doletijo ga lahko premestitev na nižje delovno mesto, ukinitev bonusov, mobing ali izguba delovnega mesta. Posledice se lahko kažejo tudi v zasebnem življenju, kot so občutek izolacije, nepripadnosti in težave v odnosu z družino in drugimi. Pomembna je pravna zaščita, s katero se lahko takšne posledice preprečijo. Ameriška in britanska zakonodaja imata urejeno zakonodajo za zaščito whistleblowerjev, v Sloveniji pa nanjo še čakamo.
Keywords: kazniva dejanja, gospodarska kriminaliteta, korupcija, preiskovanje, informacije, informatorji, žvižgači, žvižgaštvo, pravna ureditev, primeri, diplomske naloge
Published: 09.07.2013; Views: 1676; Downloads: 468
.pdf Full text (317,04 KB)

Search done in 0.17 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica