| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 11
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Ekstrakcija hmelja (Humulus lupulus L.) s sub- in superkritičnimi fluidi : doktorska disertacija
Katja Bizaj, 2023, doctoral dissertation

Abstract: Glavni namen raziskav v okviru doktorske disertacije je bil opraviti preliminarne raziskave ekstrakcij z različnimi topili in pridobiti podatke za potrebe načrtovanja industrijske postavitve superkritične ekstrakcije hmelja. Delo sestoji iz treh delov. Prvi del se osredotoča na preučitev hmeljnih kultivarjev v Sloveniji in na značilnosti svetovnega trga. Drugi del disertacije preučuje učinkovitost ekstrakcije hmelja z različnimi topili pod sub- in superkritičnimi pogoji delovanja. Topila so bila izbrana glede na njihovo različno polarnost. CO2, propan in SF6 so bili uporabljeni kot nepolarna topila, DME pa kot polarno topilo. Še posebej sta nas zanimala DME in SF6, saj še nobena študija ni preučevala postopka ekstrakcije hmelja z uporabo teh dveh topil. Pri enakih pogojih delovanja so bila topila v različnih stanjih. Delovni parametri so bili 50 bar, 100 bar in 150 bar ter 20 °C, 40 °C, 60 °C in 80 °C za vsa topila. Za postopek ekstrakcije smo uporabili semi-kontinuirni ekstrakcijski postopek, kjer smo raziskovali vpliv ekstrakcijskih parametrov na izkoristek ekstrakcije ter kvaliteto dobljenega ekstrakta. Matematični model, ki temelji na drugem Fickovem zakonu, je dobro opisal eksperimentalne rezultate ekstrakcij. V vseh 27 vzorcih ekstraktov smo določili vsebnost α- in β-kislin z uporabo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC). Na koncentracijo mehkih kislin v hmeljnih ekstraktih so v veliki meri vplivali vrsta topila ter temperatura in tlak, uporabljena med ekstrakcijo. Rezultati kažejo, da sta bila CO2 in propan po topnosti približno enakovredna DME, medtem ko je bil SF6 pri enakih pogojih zelo slabo topilo za ekstrakcijo hmeljevih smol. V nadaljevanju smo ocenili vsebnost eteričnih olj in fenilnega flavonoida ksantohumola (XN) v ekstraktih hmelja. Za določanje vsebnosti XN v ekstraktih je bila uporabljena HPLC metoda. Dobljeni rezultati so pokazali, da je bila najvišja koncentracija XN ugotovljena v ekstraktih, pridobljenih z DME. Za analizo eteričnih olj v ekstraktih, povezanih z izrazitim vonjem, je bila izvedena parna destilacija ekstraktov in uporabljena GC analiza. Hmeljno olje, pridobljeno z ekstrakti CO2 pri specifičnih pogojih, je imelo najvišjo relativno koncentracijo linalola, β-kariofilena in α-humulena, olje, pridobljeno z ekstrakti propana, pa je imelo najvišjo vsebnost vseh drugih petih izbranih sestavin (mircena, geraniola, farnezena, α-selinena in δ-kadinena). Relativna vsebnost preiskovanih sestavin eteričnega olja v izvlečkih DME je bila podobna kot v izvlečkih iz propana. S pospešenim testom staranja ekstraktov smo proučili vpliv zraka (oksidacije) in temperature na njihovo skladiščno obstojnost ter ugotavljali razliko vsebnosti α- in β-kislin, XN in EO pri specifičnih pogojih ekstrakcij. Zadnji del doktorske disertacije predlaga načrtovanje procesa CO2 ekstrakcije in ekonomsko analizo investicije. V ta namen smo naredili zasnovo »scale-up« postopka in optimizirali postopek CO2 ekstrakcije. Za separacijske procese smo razvili model prenosa snovi med trdno in tekočo fazo, obogateno z znanjem termodinamike, transportnih pojavov in masno bilanco. Z ozirom, da postaja produktno inženirstvo izredno aktualno za tehnološki razvoj, potrebuje vso zahtevno znanstveno in strokovno podlago. Določili smo karakteristike posameznih procesnih enot in ocenili vrednosti investicije. Ovrednotili smo obratovalne stroške in stroške pogonskih sredstev, kamor spada časovni delež obratovanja, stroške električne energije, stroške pare in stroške hladilne vode. Glede na situacijo v hmeljarstvu smo določili stroške hmelja. Na trgu se stekajo informacije o ponudbi in povpraševanju in tu se - glede na splet tržnih dogajanj - oblikuje tudi cena hmelja. Glede na sam proces ekstrakcije smo določili tudi stroške dela ter ovrednotili prihodke od prodaje ekstrakta. Naredili smo finančno analizo s kriteriji za odločanje o sprejemljivosti investicije.
Keywords: hmelj (Humulus lupulus L.), sub- in superkritična ekstrakcija, ogljikov dioksid, propan, dimetil eter, žveplov heksafluorid, eterično olje hmelja, CO2 ekstrakcija, finančna analiza
Published in DKUM: 06.03.2023; Views: 530; Downloads: 210
.pdf Full text (5,88 MB)

2.
Kemijske analizne metode v kmetijstvu in toksične snovi v ekosistemih : navodila za laboratorijske vaje
Janja Kristl, 2022

Abstract: Navodila za vaje dopolnjujejo nekatere vsebinske sklope predavanj pri predmetih Kemijske analitične metode v kmetijsvtu in Toksične snovi v ekosistemih. Študentu pomagajo razumeti posamezne pojme (ekstrakcija, atomska absorpcijska spektrometrija, molekulska absorpcijska spektrometrija, tekočinska kromatografija, kislinski razklop) in laboratorijske postopke. V gradivu so opisani postopki priprave vzorcev in kvantitativne določitve natrijevega klorida, proteinov, skupnih fenolov, sladkorjev, oksalatov, vodikovega cianida v vzorcih živil in žveplovega dioksida v vinu. Vključena je tudi kvalitativna določitev nitrata in nitrita v ekstraktih živil ter kvalitativni testi za ugotavljanje prisotnosti naravnih in sintetičnih barvil. Vsebina zajema tudi določitev rastlinam dostopnega bakra ter vodotopne in biodostopne frakcije svinca v talnih vzorcih.
Keywords: natrijev klorid, proteini, oksalati, vodikov cianid, naravna in sintetična barvila, fenoli, žveplov dioksid, svinec, baker, nitrat
Published in DKUM: 15.02.2022; Views: 940; Downloads: 204
.pdf Full text (4,18 MB)
This document has many files! More...

3.
Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini
Daša Golavšek, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge z naslovom Vpliv meteoroloških elementov na onesnaženost zraka v Celjski kotlini je poskušati prikazati, kakšno je dejansko stanje v Sloveniji in Celjski kotlini, glede onesnaženosti zraka z onesnaževali, kot so ozon, dušikovi oksidi, trdi delci PM10 in žveplov dioksid. Po preučevanju dejanskega stanja v Celjski kotlini, za katero je že raziskano, da spada kritično in dolgotrajno med najbolj onesnažena območja in je zato ena pomembnih državnih nalog in zahteva čimprejšnjo rešitev. Nato pa smo se osredotočili na prikaz stanja v Celju v obdobju od leta 2007 do 2011 in ugotavljali, kako na onesnaženost zraka vplivajo nekateri meteorološki elementi, kot so hitrost vetra, zračni pritisk in temperatura zraka. Visoke koncentracije onesnaževal niso odvisne samo od onesnaževal, ki v ozračje s svojim obratovanjem izpuščajo določene emisije, ampak na višino koncentracij vpliva dejansko stanje vremenskih situacij.
Keywords: zrak, onesnaženost, Celjska kotlina, Cinkarna Celje, žveplov dioksid (SO2), prašni delci (PM10), dušikovi oksidi (NOx), ozon (O3), meteorološki parametri.
Published in DKUM: 29.08.2016; Views: 3041; Downloads: 254
.pdf Full text (5,36 MB)

4.
Okoljski vplivi logističnih procesov v Celjski kotlini
Maruša Gmajner, 2014, bachelor thesis/paper

Abstract: Celjska kotlina se je po izgradnji Južne železnice začela intenzivno gospodarsko razvijati, glavno vejo gospodarskega razvoja je predstavljala industrija. Predstavili smo večja industrijska podjetja in razložili njihov vpliv na okolje. Logistični procesi, ki se odvijajo v takšnih podjetjih, so pustili precejšnje posledice v Celjski kotlini. Izpostavili smo proizvodne procese ter njihov vpliv na zrak, tla in vodotoke. Poiskali smo informacije o stanju vodotokov v sedemdesetih in osemdesetih letih, predstavili delovanje in infrastrukturo čistilnih naprav ter analizirali izboljšano stanje vodotokov po izgradnji čistilnih naprav. Analizirali smo onesnaženost zraka, preverili obstoječo zakonsko podlago in podali predloge omejevanja emisij žveplovega dioksida in prašnih delcev. Na tem področju smo izpostavili podjetje »Cinkarna, Metalurško-kemična Industrija Celje, d.d.«, ki predstavlja dober primer prestrukturiranja podjetja iz okoljsko neodgovornega v okolju prijaznejše podjetje z jasnimi zavezami za izboljšanje stanja. Raziskali smo zakaj je prišlo do močne degradacije tal na celotnem območju Celjske kotline, izpostavili najbolj kritično območje stare Cinkarne, preverili kaj se na tem področju trenutno dogaja ter podali različne možnosti remediacije s težkimi kovinami kontaminiranih tal.
Keywords: Celjska kotlina, logistični procesi, emisije, žveplov dioksid, prašni delci, degradacija tal
Published in DKUM: 20.01.2015; Views: 2039; Downloads: 282
.pdf Full text (2,95 MB)

5.
Vpliv katalitične oksidacije SO2 na moker kalcitni postopek
Zdenko Kolarič, 2014, master's thesis

Abstract: Premog predstavlja pomemben energijski vir. V termoelektrarnah zgoreva premogov prah, preko pretvorbe pridobivajo električni tok. Kot negativni vplivi pa nastajajo prašni delci, odpadna toplota in različne kemijske spojine. Med njimi so po škodljivosti najbolj pomembni dušikovi oksidi in žveplov dioksid. Žveplov dioksid je plin. Škodljivo deluje na ljudi in živali s poškodbami dihalnih poti, povzroča sušenje rastlin, posebej je to vidno pri izumiranju iglavcev. Uničujoče deluje še na predmete, zgradbe, spomenike in tla, neposredno in še posredno preko kislega dežja. Zato je pri pridobivanju električne energije iz premoga pomembno, da žveplov dioksid odstranjujejo iz dimnih plinov. V svetu se pri tem največ uporablja mokri kalcitni postopek, ki zagotavlja do 95 % učinkovitost, absorpcijsko sredstvo je apnenec, ki je poceni in lahko dosegljiv. Produkt razžveplanja je mavec, ki ga lahko koristno izrabijo po predelavi v gradbeništvu, ali pomešano s pepelom odvažajo na deponije, ali zapolnjujejo opuščene rudniške jaške. V magistrskem delu je obravnavan moker kalcitni postopek z vidika različnih pogojev njegove katalize. Eksperimentalno delo je obsegalo simulacijo postopka odstranjevanja žveplovega dioksida (SO2) med njegovim uvajanjem v prenasičeno raztopino (suspenzijo) kalcijevega karbonata (CaCO3). Opravljenih je bilo več serij eksperimentov brez in s katalizatorjem. Katalizirane reakcije so potekale pri sobni temperaturi (homogena kataliza) in pri 200 °C (heterogena kataliza). Razlikovale so se glede na vrsto (železove in manganove soli pri homogeni katalizi ter železovi oksidi in rude pri heterogeni katalizi) in obliko katalizatorja (prah, peleti) ter tip reakcije: (I) katalizator v raztopini CaCO3 – homogena kataliza in (II) katalizator v koloni izven raztopine – heterogena kataliza. Učinkovitost postopka odstranjevanja SO2 je bila ovrednotena glede na koncentracijo nastalega kalcijevega sulfata (CaSO4), ki smo ga določili v različnih časovnih intervalih eksperimenta. Rezultati kažejo na izboljšanje izkoristka reakcije, pri čemer je bil najboljši rezultat dosežen ob prisotnosti manganovega sulfata v postopku homogene katalize (66,31 % delež SO4 glede na SO2).
Keywords: Ključne besede: žveplov dioksid, moker kalcitni postopek, onesnaženje, razžvepljevanje dimnih plinov, homogena kataliza, heterogena kataliza.
Published in DKUM: 10.07.2014; Views: 2398; Downloads: 293
.pdf Full text (3,68 MB)

6.
VPLIV RAZLIČNIH ZAMAŠKOV NA VSEBNOST ŽVEPLOVEGA DIOKSIDA IN ORGANOLEPTIČNO OCENO VINA SORTE 'SAUVIGNON'
Denis Ivančič, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V letih 2010-2012 smo na Univerzitetnem centru za vinogradništvo in vinarstvo Meranovo ugotavljali vpliv različnih zamaškov na vsebnost žveplovega dioksida ter na organoleptično oceno vina sorte 'Sauvignon'. Zastavljeni poskus je trajal 24 mesecev. Ob polnitvi 27. 7. 2010, je vino vsebovalo 40 mg/L prostega žveplovega dioksida. Pet in devet mesecev po polnitvi se je vsebnost prostega SO2 statistično značilno zmanjšala pri sintetičnem in aglomeriranem zamašku v primerjavi s plutastim in navojnim zamaškom (p  0.05). Štiriindvajset mesecev po polnitvi je bila vsebnost prostega SO2 pri sintetičnem zamašku 19 mg/L, nekoliko večja je bila pri aglomeriranem zamašku (24 mg/L), največje vsebnosti pa so bile pri plutastem in navojnem zamašku (27 mg/L). Pri senzorični oceni je pri vseh parametrih najboljše ocene prejelo vino zaprto s plutastim zamaškom. Kljub ne najmanjšim vsebnostim prostega SO2 je najslabšo senzorično oceno prejelo vino zaprto z aglomeriranim zamaškom.
Keywords: vino, zamašek, kakovost vina, žveplov dioksid
Published in DKUM: 04.09.2013; Views: 1627; Downloads: 178
.pdf Full text (4,02 MB)

7.
Določanje SO2 v pivu
Maja Kavc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V pivu nastaja žveplov dioksid, ki je v previsokih koncentracijah za nekatere skupine ljudi zdravju škodljiv. Zakonsko predpisana najvišja dovoljena koncentracija žveplovega dioksida v pivu je v Republiki Sloveniji 20 mg/L. Namen diplomskega dela je bila validacija analizne metode za določanje žveplovega dioksida v pivu. Metoda, ki smo jo želeli validirati, je destilacijska metoda s titracijo in je uradna predpisana metoda Republike Slovenije za določanje žveplovega dioksida v pivu. To metodo smo primerjali s spektroskopsko metodo, ki je že bila validirana in uporabljana, vendar je bila iz seznama uradnih metod umaknjena. Rezultati analize so pokazali, da je destilacijska metoda primerna za analizo žveplovega dioksida v pivu, saj je njena obnovljivost dobra (RSD je 1,6 %). Praktično uporabo metode smo preverili na 25 različnih vzorcih piva (svetlo, temno, brezakoholno, pivo z nizko vsebnostjo alkohola, mešanice piva in ekstrakta) ter rezultate primerjali s spektrofotometrično metodo. Ugotovili smo, da so bile pri večini vzorcev izmerjenje koncentracije SO2 po destilacijski metodi nekoliko nižje kot pri uporabi spektrofotometrične določitve.
Keywords: žveplov dioksid, pivo, spektrofotometrija, destilacijska metoda, validacija
Published in DKUM: 02.04.2013; Views: 3287; Downloads: 297
.pdf Full text (1,66 MB)

8.
SENZORSKI SISTEM ZA UGOTAVLJANJE ONESNAŽENOSTI ZRAKA
Damjan Hohnec, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo opisuje izdelavo senzorskega sistema za ugotavljanje onesnaženja zraka. Z nizkocenovnimi senzorji se merijo koncentracije naslednjih plinov: dušikovega oksida, dušikovega dioksida, žveplovega dioksida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, kisika in metana. Signali s senzorjev so obdelani z vezji za kondicioniranje signalov. Signali se zajemajo z analogno-digitalnim pretvornikom mikrokrmilnika. Podatki se prikazujejo na LCD-prikazovalniku in se pošiljajo na računalnik. Za zajem podatkov z računalnikom je program implementiran v programskem okolju Labview, ki koncentracije prikazuje na grafih. Opravljena je kalibracija senzorjev z referenčnimi testnimi plini na Elektroinštitutu Milana Vidmarja.
Keywords: plinski senzor, elektrokemijski senzor, onesnaženost zraka, merilni sistem, senzorski sistem, dušikov oksid, dušikov dioksid, žveplov dioksid, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, kisik, metan, mikrokrmilnik, Bascom, Labview
Published in DKUM: 29.10.2012; Views: 2887; Downloads: 308
.pdf Full text (5,54 MB)

9.
DRUŽBENO EKONOMSKI VIDIKI DELOVANJA UPEPELJEVALNIC
Andrej Mernik, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Upepeljevanje pokojnikov se lahko po tehniški plati primerja z nekaterimi drugimi procesi kot je sežig odpadkov, vendar moramo tudi zaradi pietetnih in zgodovinskih razlogov upepeljevanje obravnavati kot poseben proces. Eden od pomembnih vidikov delovanja upepeljevalnic je tudi okoljski, saj so upepeljevalnice potencialni onesnaževalec okolja, pri čemer so za okolje najnevarnejši živo srebro in dioksini/furani zaradi toksičnosti ter bioakumulacije v živih bitjih. Zaradi okoljskih in drugih razlogov prihaja do nasprotovanja javnosti za postavitev novih upepeljevalnic, kar se je zgodilo tudi v Sloveniji. S tehniškimi in drugimi ukrepi lahko emisije in druge vplive na okolje iz upepeljevalnic zelo znižamo, s tem pa postane upepeljevanje z okoljskega, tehniškega, ekonomskega, pietetnega in urbanističnega vidika najprimernejši način slovesa od pokojnikov.
Keywords: upepeljevanje, upepeljevalnica, Žale, Mirogoj, zgodovina upepeljevanja, število upepeljenih, tehniški razvoj, peč, hladilnica, procesor za pepel, emisije, živo srebro, dioksini/furani, žveplov dioksid, prašni delci, dušikovi oksidi, vonji, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov klorid, policiklični aromatski ogljikovodiki, amalgamske zobne zalivke, puljenje zob, filtri, onesnaženost okolja, zdravje ljudi, civilne iniciative
Published in DKUM: 15.07.2010; Views: 3271; Downloads: 338
.pdf Full text (3,03 MB)

10.
Nacrtovanje visokotlacnih separacijskih procesov
Ljiljana Ilić, 2010, dissertation

Abstract: Tehnologija superkritčnih fluidov je bila obširneje uporabljena ter prenesena v industrijske obrate ekstrakcije, frakcioniranja in čiščenja. Superkritični fluidi so postali zanimivi s stališča razvoja alternativnih separacijskih tehnologij kot rezultat specifičnih lastnosti fluidov v superkritičnem stanju. Fizikalnokemijske lastnosti superkritičnih fluidov združujejo lastnosti tekočin in plinov. Poleg tega pa dodatek druge komponente, imenovane sotopilo modificira lastnosti superkritičnih fluidov kot separacijskih medijev, kar omogoča ustvariti topila, s katerimi je mogoče doseći posebne cilje, tako za namene separacije kot tudi za reakcije. Prav zaradi tega dejstva je prvi del raziskovalnega dela bil usmerjen predvsem v študij faznih ravnotežjih za sisteme CO2-organska topila, npr. etanol in tetrahidrofuran ki se lahko uporabljajo kot sotopila, ki vplivajo na selektivnost. Nadalje smo raziskali možnosti za separacijo treh izomer ksilenov: orto, meta in para. Znano je, da so kubične enačbe stanja (EOS) pomembno orodje za korelacijo in predikcijo faznega obnašanja čistih substanc in mešanic. Kubične enačbe stanja se rutinsko uporabljajo v kemijski in petrokemijski industriji za izračun termo fizikalnih lastnosti in faznih ravnotežij. Raziskave obsegajo Peng-Robinsonovo enačbo stanja v kombinaciji z van der Wallsovim mešalnim pravilom z dvema binarnima parametroma. Drugi del doktorske naloge je usmerjen predvsem na fazna ravnotežja sistemov propan-rastlinska olja ter sistemov žveplov heksafluorid-rastlinska olja, predvsem zaradi dejstva, da je superkritična ekstrakcija vedno bolj pomembna tehnologija kot alternativa rafinaciji in frakcioniranju v industriji rastlinskih olj. Poleg tega pa omenjene separacijske tehnike dovoljujejo zamenjavo tradicionalnih topil, kot npr. metilen klorid in heksan z nestrupenimi, okolju prijaznimi topili kot npr. ogljikov dioksid. To ima še posebe pomen v prehrambeni in farmacevtski industriji, kjer je uporaba strupenih topil omejena z zakonodajo. Prav s tem namenom smo v tretjem delu doktorske disertacije raziskali možnosti uporabe separacijskih procesov pri viskoh tlakih, npr. ekstakcije in mikronizacije z namenom odstranitve preostanka topil iz produktov. Iz rastlinskih ekstraktov, ki so bili pridobljeni s konvencionalno ekstrakcijo z acetonom, smo s temi tehnikami odstranili preostanke organskega topila.
Keywords: ravnotežje para-tekoče, ogljikov dioksid, etanol, tetrahidrofuran, ksilen, PR enačba stanja, topnost, sončnično olje, vrelne krivulje mešanic, propan, žveplov heksaflorid, čiščenje, preostanek topil.
Published in DKUM: 01.07.2010; Views: 3265; Downloads: 337
.pdf Full text (1,55 MB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica