| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 26
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Trgovina z ljudmi ter vloga vladnih in nevladnih organizacij v Republiki Sloveniji
Eva Rom, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V današnjem času trgovina z ljudmi predstavlja eno izmed najbolj razširjenih in dobičkonosnih vrst kriminalne dejavnosti. Gre za hudo kršitev temeljnih človekovih pravic in marsikdo izmed nas se ne zaveda kako blizu našega vsakdanjega življenja je lahko tovrstni kriminal vpeljan. Žrtev trgovanja lahko postane prav vsak, tako ženske in otroci kot tudi moški. Dejavnost poganjata mamljiva ponudba in še večje povpraševanje po le-tej, s čimer ima kaznivo dejanje možnost za visok dobiček z zelo majhnim tveganjem. Lahko bi rekli, da ima trgovina z ljudmi še dan danes podobnosti s suženjstvom, ki naj bi bilo že davno odpravljeno. Kljub temu, da se tej vrsti izkoriščanja danes ne reče več suženjstvo, pogoji ostajajo enaki. Ljudi se s strani »delodajalcev« prodaja kot predmete, prisiljeni so delati za majhno plačilo ali brez plačila ter so popolnoma odvisni od trgovcev z ljudmi. Ljudje v takšnem položaju niso svobodni in se jih vedno znova izkorišča za dobiček. Večina ljudi si trgovanje z ljudmi predstavlja zgolj kot dejavnost prostitucije s katero se ukvarjajo mlada dekleta in ženske. Veliko jih tudi misli, da so si žrtve takšnega ravnanja same krive ali še huje, da je to njim pravzaprav všeč. Javnost tovrstnega področja sploh ne pozna dobro, zato tudi ne vejo, da pri tej kriminalni dejavnosti obstajajo še druge oblike prisile oziroma izkoriščanja. Pojav predstavlja problem po vsem svetu in tudi Slovenija ni izjema. V Republiki Sloveniji se s trgovino z ljudmi soočajo tako vladne kot nevladne organizacije katere se trudijo preprečevati tovrstni kriminal, hkrati pa poskrbeti za zaščito in oskrbo morebitnih žrtev ter o problematiki ozaveščati slovensko populacijo.
Keywords: diplomske naloge, trgovina z ljudmi, društvo Ključ, policija, nevladne organizacije, vladne organizacije, žrtev, trgovci
Published: 29.03.2021; Views: 102; Downloads: 32
.pdf Full text (1,14 MB)

2.
Intimnopartnerski umori v osrednjem in zahodnem delu Slovenije
Nastja Škaper, 2021, undergraduate thesis

Abstract: Vsaka peta ženska je vsaj enkrat v življenju deležna partnerjevega nasilja. Omejujoči dejavnik pri ugotavljanju pogostnosti intimnopartnerskega nasilja je predvsem veliko neprijavljenih primerov nasilja v družini. Strokovne službe se pogosto soočijo z nasiljem »za štirimi stenami«, šele ko je nasilje prisotno že dalj časa in se kaže s hudimi, včasih tudi usodnimi posledicami. Intimnopartnerski umori so najhujša posledica intimnopartnerskega nasilja in so najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk. Storilci so štirikrat pogosteje moški in žrtve ženske. Vsak sedmi umor na svetu je intimnopartnerski umor, ki ga napovedujejo grožnje, zalezovanje in/ali zgodovina intimnopartnerskega nasilja, zato so tudi označeni kot »napovedani umori«. Dejanje je izrazito spolno zaznamovano kaznivo dejanje in storilec najpogosteje nekdanji zakonec oziroma partner. Ker je ozaveščenost družbe o intimnopartnerskem nasilju in umoru nezadostna, v diplomskem delu obravnavamo posebnosti in značilnosti intimnopartnerskega umora. Pregledali smo strokovno literaturo in statistične podatke Ministrstva za notranje zadeve in Statističnega urada Republike Slovenije ter opravili analizo zbranih statističnih podatkov v obdobju med letoma 2015 in 2017. Rezultati raziskave potrjujejo, da so v partnerskem odnosu pogosteje nasilni moški kot ženske in da so žrtve intimnopartnerskega umora izključno ženske. Najpogosteje uporabljena sredstva pri dejanju umora so strelno orožje, nož ter predmeti iz kovine, plastike, stekla in lesa. Najpogostejši kraji umora so stanovanjska hiša v naselju, stanovanje v bloku, cesta, ulica ali trg v naselju ter stanovanjska hiša izven naselja. Rezultati raziskave bi lahko doprinesli k boljšemu razumevanju problematike ter bi lahko predstavljali izhodišče obsežnejšim raziskavam intimnopartnerskega umora v slovenski populaciji za nadaljnje raziskovanje.
Keywords: diplomske naloge, intimni partner, umor, nasilje, žrtev, povzročitelj
Published: 16.03.2021; Views: 101; Downloads: 13
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Medvrstniško nasilje v osnovnih šolah
Anja Necin, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Od nekdaj je bilo v šolskem okolju prisotno medvrstniško nasilje, vendar je v današnjih časih vse bolj in bolj razširjeno ter se pojavlja v različnih oblikah in s tem postaja vse večja in kompleksnejša težava. Družba se spreminja in s tem tudi okolje, v katerem otroci odraščajo. Otroci so vse bolj pod pritiskom iz vseh strani, saj si želijo biti sprejeti med vrstniki, ampak na žalost se v vsaki generaciji pojavljajo žrtve medvrstniškega nasilja. S spremembo družbe in tehnologije se tako trpinčenje širi in postaja vse bolj potuhnjeno ter zahrbtno. Posledično starši in učitelji težje sami prepoznajo in odreagirajo pravočasno. Žrtve v redkih primerih poročajo o nasilju, ki se izvaja nad njimi, kar posledično opogumi nasilneže, da nadaljujejo z izvajanjem le-tega v različnih oblikah in dimenzijah. Diplomsko delo temelji na predstavi medvrstniškega nasilja, prepoznavi pojavnih oblik (fizično, psihično, spletno itd.), vlog posameznikov (žrtev, nasilnež, opazovalec), posledic za udeležence ter vlog zaposlenih v izobraževalnih ustanovah in okolici pri preprečevanju nasilja. V teoretičnem delu sem podrobno opisala, s katerimi pojavnimi oblikami vrstniškega nasilja se srečujemo v osnovnih šolah ter kako jih lažje prepoznati. Poleg klasičnih oblik sem dodala še posebne, kot so spolno, spletno, rasno, homofobno in nasilje nad učenci s posebnimi potrebami. Tem vrstam nasilja je namreč potrebno posvetiti enako pozornost kot ostalim, ki se večinoma dogajajo nam »pred očmi«. Sledi razčlenitev na vloge posameznih učencev ter kako vpliva njihova vloga na njihov nadaljnji razvoj in udejanjanje v šolskih aktivnostih. Zdi se mi pomembno, da učitelji in starši prepoznajo znake ob spremembi otrokovega vedenja, saj tako lahko že preventivno reagirajo in preprečijo morebitne nadaljnje posledice. Kot zadnji del teorije predstavim, kolikšno in kakšno vlogo imajo zaposleni v izobraževalnem sistemu, starši, mediji ter okolica na vedenje učencev in njihovo odzivanje ob pojavu nasilja. Poudarila sem pomen šole in vseh zaposlenih v šolskem sistemu, saj otroci večji del dneva preživijo v okolju, ki mora biti za njih prijazno. V raziskovalnem delu sem uporabila osem novejših raziskav (od leta 2010 do 2019). Njihov namen je, da na dejanskih odgovorih prikažem, kako velik problem sodobne družbe je medvrstniško nasilje in da je potrebno posvečati več pozornosti preventivi in krepitvi dobrih odnosov med neločljivo povezavo zaposlenih v šoli, staršev in učencev.
Keywords: diplomske naloge, medvrstniško nasilje, šola, žrtev nasilja, nasilnež, opazovalec
Published: 29.09.2020; Views: 252; Downloads: 76
.pdf Full text (655,63 KB)

4.
Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze
Tjaša Lipovec, 2016, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu z naslovom Glavna oseba kot žrtev v izbranih delih slovenske spominske proze sem ugotavljala, ali je glavna oseba v posameznem delu žrtev dane situacije, dogodkov oziroma družbenega dogajanja. V primeru, da je oseba žrtev, sem pojasnila, zakaj in kdo jo tako vidi. Zanimalo me je, če se sama počuti kot žrtev ali jo tako vidi družba, bralec sam. Analiza zajema pet literarnih besedil: Marjan Rožanc Ljubezen (1979), Branko Hofman Noč do jutra (1981), Vitomil Zupan Levitan (1982), Igor Torkar Umiranje na obroke (1984) in Mira Mihelič Ure mojih dni (1985). V magistrskem delu so natančneje obravnavani naslednji pojmi: spominska proza, avtobiografija in avtobiografski roman. Ugotavljala sem tudi, ali glavna oseba zaradi spleta okoliščin in vpliva družbe doživlja krizo, ki ima lahko več vzrokov – lahko gre za moralno/duševno krizo, za politično krizo, za osebno krizo ali za bivanjsko krizo. Pojasnila sem, na kakšen način je ta kriza prikazana. Analiza je pokazala, da so vse glavne osebe žrtve danih situacij, dogodkov oziroma družbenega dogajanja, saj gre za nemirno obdobje pred, med in po drugi svetovni vojni. Prav tako vse glavne osebe doživljajo krize, ki se med seboj prepletajo in imajo različne vzroke.
Keywords: Spomini, spominska proza, avtobiografija, avtobiografski roman, kriza, žrtev.
Published: 30.07.2020; Views: 153; Downloads: 28
.pdf Full text (827,24 KB)

5.
Z empatijo do pro-okoljskega vedenja: vpliv empatične skrbi in vrste subjekta, za katerega se doživlja empatična skrb, na pro-okoljsko vedenje
Andreja Tišić, 2020, master's thesis

Abstract: Ekosistem Zemlje je ogrožen, zato je potrebnega več trajnostnostnega vedenja, to pa je izziv. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko z empatijo spodbujamo prookoljsko vedenje in ali je empatična skrb tisti mediator, ki to omogoča. Cilj je bil tudi ugotoviti, ali ima na ta učinek vpliv tip subjekta (tj. žrtev okoljskih sprememb), pri čemer smo preverjali razlike med dvema subjektoma, dečkom in odraslim moškim. V ta namen smo izvedli eksperiment, v katerem je sodelovalo 80 mladih odraslih, ki so bili dodeljeni v eno izmed štirih eksperimentalnih skupin: vzbujana empatija pri subjektu otroku, vzbujana empatija pri odraslem subjektu, nevzbujana empatija pri subjektu otroku, nevzbujana empatija pri odraslem subjektu. Z branjem članka o posledicah in vplivu okoljskih sprememb na specifični subjekt smo vzbujali empatijo, merili pa različne vrste prookoljskega vedenja. Ugotovili smo, da vzbujanje empatije zviša donirani znesek prookoljski organizaciji in da empatična skrb ublaži negativni vpliv empatije na prookoljsko vedenjsko namero. Nakazuje se odvisnost opazovanega vpliva empatije od vrste prookoljskega vedenja. Naloga recikliranja se ni izkazala za dovolj občutljivo, tip subjekta pa ni imel pomembne vloge pri vplivu na prookoljsko vedenje. Opažamo kompleksnost proučevanih odnosov, pri čemer lahko izpostavimo, da vpliv empatije na prookoljsko vedenje še vedno predstavlja potencialno področje raziskovanja, nanj pa vpliva več dejavnikov, ki jih je smiselno raziskati.
Keywords: prookoljsko vedenje, empatija, empatična skrb, žrtev okoljskih sprememb, tip subjekta
Published: 23.07.2020; Views: 189; Downloads: 39
.pdf Full text (816,20 KB)

6.
Metode prepoznavanja družinskega nasilja v vrtcu
Nina Čeh Hrga, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje nas spremlja skozi celotno zgodovino človeštva. Spreminjajo se le oblike in odnos do njega. Ena izmed oblik je nasilje v družini, ki zajema različne oblike in intenzitete ravnanja. Neizbežno je dejstvo, da so v primerih družinskega nasilja največje žrtve otroci, kjer gre za najbolj grbo kršenje otrokovih pravic. V Sloveniji imamo zelo dobro zakonsko podlago, naloga vseh institucij pa je, da deluje celostno in usklajeno, saj je le tako lahko sistem zaščite učinkovit. Vrtec je ključna institucija za odkrivanje nasilja v družini. Pomembno je, da strokovni delavci v VIZ poznajo problematiko družinskega nasilja, znake, ki se odražajo na otrocih, zakonodajo in postopke. Vzgojiteljice in pomočnice vzgojiteljic morajo prepoznati skozi metode, ki jih uporabljajo pri svojem delu, otroka kot žrtev družinskega nasilja in mu omogočiti vso zaščito ter varno in spodbudno okolje. Pri tem se ne bi smele ozirati na dobre sosedske odnose, kljub temu da izven okolja vrtca poznajo družino žrtve in s tem tudi storilca. Raziskava, ki smo jo izvedli kaže, da vzgojiteljice in njihove pomočnice dobro poznajo problematiko družinskega nasilja, prepoznajo znake le tega na otrocih skozi metode dela in znajo postopati v primeru odkritja nasilja v družini. Toleranca do družinskega nasilja je v vaških vrtcih še vedno prisotna, čeprav se vzgojiteljice v večini ne bojijo posledic, ki bi sledile ob pravnem postopanju v primeru suma družinskega nasilja.
Keywords: diplomske naloge, družinsko nasilje, otrok, žrtev, vrtec, metode dela
Published: 05.05.2020; Views: 300; Downloads: 59
.pdf Full text (760,55 KB)

7.
Viktimizacijske raziskovalne študije v Sloveniji
Špela Jagodic, 2019, master's thesis

Abstract: Viktimizacija je dandanes pereč problem. Predstavlja enega izmed problemov, ki se lahko zelo hitro pojavi in se pogosto ponavlja. Stanje sproščenosti ali drugače rečeno občutek, da se nekaj ne more zgoditi, ker se to dogaja zgolj v oddaljenih državah, je že zdavnaj mimo. Omeniti je potrebno, da vsakodnevno prihaja do človeku neljubih dogodkov, kot so npr. kraje in tatvine, vlomi, psihično in fizično nasilje itn. Dogaja se, da se ljudje viktimizacije ne zavedajo, čeprav so že večkrat postali žrtev – in tukaj nastane problem. Na drugi strani pa prav tako velikokrat pride do tega, da ljudje kaznivih dejanj ne prijavljajo, ker ne zaupajo v delo policije ali pa jih je strah odziva in posledic. Z vse večjim nezaupanjem v državne službe, ki naj bi omogočale normalno življenje in občutek varnosti, se navsezadnje povečuje tudi temno polje kriminalitete, kar pa v veliki meri k raziskovanju spodbuja tiste, ki si želijo pridobiti vpogled v širši kontekst varnosti, tiste, ki si prizadevajo ugotoviti realno slike kriminalitete in stanje varnosti v družbi, torej raziskovalce žrtev kaznivih dejanj oziroma viktimologe, ki s svojimi raziskavami pomagajo ugotoviti stanje viktimizacije. V povezavi s tem je v magistrskem delu obravnavan problem viktimizacije, opredeljene so različne tipologije žrtev, predstavljene so viktimogene predispozicije žrtev, nazadnje pa so predstavljeni tudi rezultati nekaterih raziskav, ki so se ukvarjale s tematiko viktimizacije v Sloveniji. Obravnavane so bile štiri viktimizacijske ankete, osrednjo temo raziskovanja pa so predstavljale žrtve v povezavi z različnimi kaznivimi dejanji. Pri raziskovanju so bili pridobljeni rezultati, ki so pokazali, da odstotek viktimiziranih oseb skozi leta ostaja približno enak oziroma prihaja do nihanja, ki pa ni pretirano in ne predstavlja večjih odstopanj. Prav tako je bilo ugotovljeno, da se skozi leta občutek varnosti ne izboljšuje ter da zadovoljstvo ljudi z delom policije še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti.
Keywords: viktimologija, viktimizacija, žrtve, tipologije žrtev, viktimizacijske študije, Slovenija, magistrska dela
Published: 11.09.2019; Views: 463; Downloads: 77
.pdf Full text (974,55 KB)

8.
Otrok priča - žrtev v kazenskem postopku
Monika Marn, 2019, master's thesis

Abstract: Vse odrasle osebe, ki prihajajo v stik z otrokom, ki je žrtev kaznivega dejanja, so dolžne poskrbeti, da se mu po tem, ko je travmatiziran že zaradi samega kaznivega dejanja, ne povzročajo še dodatne travme, do katerih bi prišlo zaradi podoživljanja dogodka v kazenskem postopku. Kadar otrok pred sodiščem nastopa kot priča - žrtev, je navadno prav on edina relevantna priča, na podlagi izpovedbe katere bodo izdane bodisi oprostilne bodisi obsodilne sodbe. Kot priča je lahko otrok zaslišan pri katerikoli starosti, pomembno je le, da je sposoben pričati. Da bo postopek na njem pustil najmanj možnih negativnih posledic, je treba poskrbeti ne le med postopkom, ampak že prej. Brž ko se storjeno dejanje odkrije, je treba otroka na njemu primeren način temeljito informirati o tem, kaj ga čaka, ter ga na zaslišanje psihično pripraviti, kar naj bi primarno bila naloga staršev oziroma skrbnikov. Pomembno je, da čuti podporo pooblaščenca, morebitnega zagovornika in drugih oseb, ki so mu blizu, ter da se med njimi vzpostavi trden in zaupljiv odnos. Zelo pomembno, morda celo bistveno vlogo ima pri zaslišanju zasliševalec (sodnik ali drug strokovnjak), ki mora imeti čut za delo z otroki ter za način, na katerega bo zaslišanje izvedel, pri čemer je poleg strokovnega znanja pomembno tudi obvladovanje veščin komuniciranja z otroki in poznavanje odzivanja v posameznih razvojnih stopnjah. Manjše število obravnav in skrajšanje postopka, otrokom prilagojen prostor, nenavzočnost javnosti in obdolženca med zaslišanjem in prisotnost osebe, ki ji otrok zaupa, so bistveni dejavniki, ki pripomorejo k zmanjšanju sekundarne viktimizacije. Poleg tega k zmanjšanju travmatičnosti in hkrati k učinkovitosti postopka pripomorejo še za delo z otroki posebej usposobljeni strokovnjaki, večdisciplinarno sodelovanje, namenjeno celostni obravnavi otroka žrtve, uporaba orodij za zaslišanje, ki otroku pomagajo ubesediti doživeto, zasliševalcu pa lažje razumeti, sprememba dokaznih pravil ter uporaba avdiovideo tehnologije. Za ustrezno zaščito je nujno poskrbeti med postopkom in tudi po njem, še zlasti, kadar otrok ostaja povezan s storilcem.
Keywords: kazenski postopek, zaslišanje, otrok priča, otrok žrtev, sekundarna viktimizacija, spolna zloraba, nasilje v družini
Published: 04.07.2019; Views: 698; Downloads: 185
.pdf Full text (1,02 MB)

9.
Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti
Maja Petek, 2018, master's thesis

Abstract: Magistrska naloga z naslovom Poskus analize delovanja ironije v besedilih različnih funkcijskih zvrsti je razdeljena na dva dela. V prvem, teoretičnem delu smo se najprej posvetili samemu besedilu ter splošni definiciji besedila. Besedila smo na kratko definirali tudi glede na funkcijske zvrsti, pri čemer smo se oprli na delitev funkcijskih zvrsti po Toporišiču. Pri tem smo se posebej osredotočili na praktičnosporazumevalna, publicistična, umetnostna ter strokovna besedila. V zvezi z besedili smo se dotaknili tudi humornega ter večkodnega besedila, pri slednjem smo izpostavili vizualno komunikacijo, ki je pomembna za uspešno razumevanje besedila. V nadaljevanju smo se posvetili sporazumevalnim načelom po Griceu. V okviru teh sodelovalnih načel smo obravnavali štiri podrejena načela oz. maksime: kakovosti, količine, relevantnosti/primernosti ter maksimo načina. V tem delu magistrske naloge smo vključili še Leechevo načelo vljudnosti, ki je tudi pomembna za razumevanje in prepoznavanje ironije. Nazadnje smo se posvetili največjemu in najpomembnejšemu delu magistrske naloge ironiji, kjer smo na kratko pojasnili razvoj raziskovanja ironije, emotivno funkcijo pri uporabi ironije, razloge, pokazatelje ironičnega ter postopek ugotavljanja uporabe verbalne ironije. V empiričnem delu magistrske naloge smo se posvetili analizi besedil različnih funkcijskih zvrsti, pri čemer smo se osredotočili na iskanje ter analizo ironije. Tako smo v delo vključili analizo ironije v umetnostnih, publicističnih, praktičnosporazumevalnih ter poljudnoznanstvenih besedilih. V primerih besedil posameznih funkcijskih zvrsti smo poiskali ter analizirali ironijo, primere smo razložili ter pojasnili kaj je ironično v teh konkretnih primerih. Določenim primerom smo dodali še leksikalni scenarij.
Keywords: besedilo, funkcijske zvrsti, sporazumevalna načela, ironija, žrtev ironije
Published: 22.11.2018; Views: 364; Downloads: 53
.pdf Full text (2,43 MB)

10.
Trpinčenje na delovnem mestu v osrednjeslovenski regiji
Neža Šuklje, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Trpinčenje na delovnem mestu je vse bolj prisotno v podjetjih ter s tem negativno vpliva na organizacijo in na produktivnost delavcev. Kot posledica pa se kaže v slabi organizacijski klimi, zapuščanju delovnih mest ter slabi komunikaciji med zaposlenimi. Pomembno je, da se vsak delodajalec zaveda kakšne posledice le-ta lahko prinese. Zato je potrebno stalno spremljanje odnos zaposlenih, ter sprotno reševanje konfliktov, ki nastanejo. Saj vsak ne rešen konflikt med zaposleni lahko privede do trpinčenja na delovnem mestu bodisi s strani sodelavcev, nadrejenega ali podrejenega. Posledice, ki nastanejo zaradi trpinčenja na delovnem mestu, so lahko uničujoče od različnih psihosomatskih motenj, do odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Še posebej tu nastane problem, če gre za zaposlenega z že tako nizkimi prihodki, je odpoved pogodbe za njega lahko neugodna. Poznamo horizontalno, vertikalno in zunanje trpinčenje na delovnem mestu. Horizontalno trpinčenje na delovnem mestu opisuje trpinčenje s strani sodelavcev, vertikalno se nanaša na podrejene – nadrejene, poznamo pa tudi zunanje trpinčenje ta oblika se pogosto pojavlja v šolstvu s strani učitelj – starš. Teorijo smo pridobili iz že obstoječe literaturo, za pridobitev podatkov iz praktičnega dela pa smo izvedli raziskavo. V teoretičnem delu smo zajeli celotno teorijo, ki opisuje kaj je trpinčenje na delovnem mestu, kdaj se pojavlja, kakšni so vzroki, kako odreagirati ter kdo so storilci. V praktičnem delu pa je bila izvedena anonimna anketna raziskava, v kateri so sodelovali anketirani, ki živijo v osrednjeslovenski regiji. Namen raziskave je bilo ugotoviti kdo najpogosteje izvaja trpinčenje na delovnem mestu, ali so to podrejeni, nadrejeni ali skupina sodelavcev. Katera oblika trpinčenja se najpogosteje pojavlja ter h komu so se žrtve obrnile po pomoč. Zanimalo nas je tudi kdo je le – temu bolj izpostavljen moški ali ženske. Skozi raziskavo smo ugotavljali poznavanje trpinčenja na delovnem mestu, koliko ljudi je trpinčenje že občutilo, koliko izmed njih je že bilo prisotnih pri trpinčenju, ali so poiskali pomoč, kakšne posledice je trpinčenje pustilo na zaposlenih, kdo je bil izvajalec ter kdo je najpogostejši izvajalec trpinčenja po njihovem mnenju. Ugotovili smo, da so bili v večini trpinčeni s strani nadrejenega, po njihovem mnenju pa prav tako trdijo, da so največkrat izvajalci nadrejeni. Tako smo tudi predvidevali, saj imajo nadrejeni nek vpliv v podjetju zaradi česar se jim večina izmed zaposlenih ne želi upirati. Zato se velikokrat zgodi, da večina izmed žrtev TDM, tega sploh ne pove oziroma o tem ne želi govoriti. Saj imajo strah pred še hujšim trpinčenjem ali pa pred odpovedjo pogodbe. Vendar pa se taki zaposleni ne zavedajo, kakšne so posledice takega vedenja, zato je pomembno, da so zaposleni o tem ozaveščeni in, da na tako vedenje znajo pravilno odreagirati. Preden pride do posledic, ki jih le – ta povzroča se je potrebno pogovoriti z nekom iz podjetja ali organizacija ter poiskati pomoč. Potrebno je ugotoviti zakaj je do tega prišlo in stvar rešiti do konca. Na vodji je, da je dovolj organiziran, da redno spremlja odnose med zaposlenimi ter, da če že pride do kakršnegakoli konflikta, privede oba zaposlena oziroma vse osebe, ki so v konflikt vpletene na sestanek, ter zadevo rešijo. Potrebno se je zavedati, da je večjih organizacijah in podjetjih, kjer dela veliko ljudi toliko več možnosti, da pride do konfliktov. Zato morajo tudi zaposleni stremeti k temu, da se določen konflikt, ki se je rešil in zaključil, ne omenja več. Delavci se morajo truditi, da se konflikti ne začenjajo ter, da se nesoglasja rešuje, kulturno s pogovorom. Tako lahko uspešno ohranjajo svoje odnose s sodelavci.
Keywords: - trpinčenje na delovnem mestu - žrtev - konflikt - delovno mesto - psihosomatske motnje
Published: 30.08.2018; Views: 570; Downloads: 97
.pdf Full text (761,08 KB)

Search done in 0.32 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica