1. Varstvo okolja v sodni praksi evropskega sodišča za človekove pravice : magistrsko deloJaka Planinšek, 2024, master's thesis Abstract: V luči poglabljajoče se podnebne krize, ki predstavlja osrednji izziv današnjega časa, se povečuje pogostnost postopka pred Evropskim sodiščem za človekove pravice (ESČP) za dosego ciljev zaščite in varstva okolja. Gre za še en poskus uporabe orodja mednarodnega prava, ki se do sedaj ni izkazalo kot pretirano učinkovito sredstvo za zaščito našega planeta pred čezmernim izkoriščanjem in degradacijo naravnega temelja za življenje. Vsi razpoložljivi znanstveni podatki namreč kažejo, da se stanje okolja poslabšuje in da v boju proti podnebnim spremembam izgubljamo.
Uporaba postopka pred ESČP za namene varstva okolja temelji na neizpodbitni povezavi med človekovimi pravicami in okoljem, ki je bila v kakem mednarodnem pravnem aktu prvič omenjena leta 1972, ko je bila sprejeta Stockholmska deklaracija. Povsem jasno je, da brez zdravega in čistega okolja ne moremo v celoti uživati nekaterih človekovih pravic, ki nam jih podeljuje Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic (EKČP). Ravno sklicevanje na obstoječe človekove pravice v EKČP, kot sta pravica do življenja in pravica do zdravja, predstavlja podlago za varstvo okolja skozi postopek pred ESČP. Pritožniki pred ESČP namreč zatrjujejo, da je do kršitev njihovih človekovih pravic prišlo zaradi nedovoljenih posegov v okolje. ESČP je do danes odločilo v številnih primerih, povezanih z okoljem, in pri odločanju uporabilo temeljna načela, kot so previdnostno načelo, načelo trajnostnega razvoja in doktrina proste presoje.
Kljub obsežni in poglobljeni sodni praksi na področju okolja pa narava postopka pred ESČP predvsem zaradi svoje antropocentrične perspektive močno omejuje učinkovitost varstva, saj je v primerih, ko škode ne utrpi človek, ampak le okolje, slednje praktično nevarovano. Varstvo okolja dalje pomembno omejujejo tudi občasna nedoslednost sodne prakse in neučinkovite sankcije, ki kršiteljev ne potisnejo v smer proti ustreznim spremembam.
Keywords: varstvo okolja, Evropsko sodišče za človekove pravice, antropocentrično varstvo, zdravo življenjsko okolje, podnebne spremembe, onesnaževanje, prosta presoja, subsidiarnost
Published in DKUM: 04.09.2024; Views: 46; Downloads: 71
 Full text (1,23 MB) |
2. Analiza tožb za prihodnje generacije : magistrsko deloTea Žgank, 2021, master's thesis Abstract: V luči nujne potrebe po reševanju okoljskih izzivov pričujoče magistrsko delo obravnava problematiko položaja prihodnjih generacij z vidika pravnega varstva pravice do zdravega življenjskega okolja v slovenskem prostoru. Prihodnje generacije so (do določene mere) nosilci pravic, vključeni v načelo trajnostnega razvoja, vendar brez zmožnosti samostojnega uveljavljanja pravic in interesov. Ker niso zastopane pri sprejemanju odločitev, je sedanji generaciji prepuščeno, ali bo sprejela ukrepe, ki bodo okolje zavarovali za dobrobit bodočih generacij, ali ne.
Magistrsko delo preučuje, ali je od države možno zahtevati sprejetje strožjih ukrepov za varstvo okolja in predstavlja mnoge ovire, s katerimi se srečujejo tožniki pri pravnih zahtevkih ter, ki jih morajo premostiti ne samo za uspešnost tožbe temveč tudi za dostop do sodišča. Prikazuje, da obstoječi pravni okvir v RS nima ustreznih naravi problema prilagojenih instrumentov za neposredno naslavljanje obravnavanega problema, s katerim smo soočeni, a da kljub temu vendarle obstojijo možnosti za njegovo naslovitev tudi v pravnem pogledu. Tudi obravnavan primer Urgenda kaže, da se s podnebnimi tožbami lahko naslovi neobstoj ustreznih pravnih sredstev oziroma poti in dosežejo rešitve. Prav tako ponazarja pomen sodne veje oblasti pri zaščiti pravic prihodnjih generacij in ponuja pomembne smernice za vodenje in odločanje v politično in znanstveno zapletenih zadevah. Drugi primeri, povezani s podnebjem, razkrivajo, da vsaka podnebna tožba, ne glede na izid, ponuja pomembne smernice in gradivo za lažje reševanje okoljskih vprašanj pred sodišči in predstavlja strategijo za izvajanje pritiska na izvršilno in zakonodajno vejo oblasti za sprejetje strožjih ukrepov za varstvo okolja in pravic prihodnjih generacij. Hkrati so uspešni primeri spodbudili nov val zahtevkov in omogočili boljše razumevanje pomena in obsega podnebnih sprememb.
Dolžnost držav do varovanja človekovih pravic vključuje tudi dolžnost ustreznega varovanja okolja do ravni, ki omogoča polno uresničevanje drugih človekovih pravic. Tudi če obstoječi pravni okvir ta trenutek ne omogoča učinkovite naslovitve problema, je potrebno iskati prav(n)e rešitve in poti za naslavljanje problema.
Keywords: pravni vidiki varstva okolja, zdravo življenjsko okolje, podnebne tožbe, previdnostno načelo, dolžna skrbnost
Published in DKUM: 25.05.2021; Views: 1127; Downloads: 152
Full text (1,55 MB) |
3. Pravica do čistega zraka kot temeljna človekova pravica : magistrsko deloTaja Požru, 2018, master's thesis Abstract: Podnebne spremembe in onesnaženje zraka bodisi neposredno ali posredno vplivajo na uživanje človekovih pravic, vključno s pravico do najvišje dosegljivih zdravstvenih standardov. Svet Organizacije združenih narodov za človekove pravice je nevarnosti onesnaženja zraka in podnebnih sprememb na kakovost življenja priznal in začel aktivno izvajati podnebne ukrepe. Resolucija št. 29/15 priznava, da podnebne spremembe vplivajo na širok spekter človekovih pravic in poziva k posebnemu poudarku vpliva, ki ga ima degradacija okolja na pravico do zdravja. Kot odgovor na Resolucijo in korak proti učinkovitim ukrepom je sprejetje Okvirne konvencije Združenih narodov o podnebnih spremembah (poznane tudi kot Pariški sporazum) kot prvega univerzalnega in pravno zavezujočega globalnega sporazuma o podnebnih spremembah. V Preambuli Pariškega sporazuma je zaveza držav podpisnic, da bodo aktivno ukrepale pri reševanju podnebnih sprememb, spoštovale, spodbujale in upoštevale njihove obveznosti glede človekovih pravic, pravice do zdravja, pravic avtohtonih prebivalcev, lokalnih skupnosti, migrantov, otrok, invalidov in ljudi v občutljivih razmerah ter pravice do razvoja ter enakosti spolov, krepitve vloge žensk in medgeneracijski kapital. Tudi Evropska Unija, kot podpisnica sporazuma izvaja aktivno politiko k reševanju tovrstne problematike, tako s sprejemanjem pravnih aktov, najpomembnejše je sprejetje Direktive 2008/50/ES o kakovosti zunanjega zraka in čistejšem zraku za Evropo in njeno izvajanje, kot v izvajanju postopkov proti državam članicam za kršitev obveznosti iz Direktive.
Namen magistrske naloge je oceniti ali trenutna ureditev pravice do čistega zraka, ki se uresničuje v sklopu 72. člena Ustave Republike Slovenije in določa pravico do zdravega življenjskega okolja, zadostuje k ustreznemu pravnemu varstvu ali bi bilo smiselno pravico do čistega zraka povzdigniti v samostojno človekovo pravico in s tem napraviti odmik od sistema, ki je antropocentrično naravnan.
Rezultati študije so pokazali, da tako Evropska Unija kot slovenski pravni sistem ponuja določeno mero sodnega varstva pravice znotraj individualnih in kolektivnih sporov, ki pa je zaradi abstraktnosti pomanjkljiva. Dikcije zakonov, ki urejajo tovrstno problematiko velikokrat uporabljajo splošne pravne standarde, ki napotujejo na konkretizacijo v sodnih sporih. Zaradi neugodnega položaja tožnikov, saj se največkrat znajdejo v postopkih zoper nasprotne stranke, ki so zaradi sredstev, s katerimi razpolagajo v očitnem nesorazmerju moči, se spori zaradi tveganosti niti ne začnejo. Posledično je sodna praksa pri konkretiziranju pravnih standardov skopa in ne ponuja širok nabor rešitev. Dolgotrajnost postopkov in tveganje o plačilu stroškov so glavni razlogi ne samo, da se spor pred rednimi sodišči sploh ne začne, ampak tudi, da se razprava o pravici ne nadaljuje pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem, ki imata poleg zakonodajalca bistveno vlogo pri kreiranju prava.
Keywords: podnebne spremembe, onesnaževanje, človekove pravice, svoboščine notranjega trga, imisije, zdravo življenjsko okolje, pariški sporazum.
Published in DKUM: 07.01.2019; Views: 3588; Downloads: 323
Full text (1,16 MB) |
4. POSLOVNO OKOLJE PODJETJATajana Štumerger, 2018, undergraduate thesis Abstract: Dandanes na razvoj in poslovanje podjetja vplivajo številni dejavniki, ki jih najdemo tako v podjetju (notranji dejavniki) kot v njegovem okolju (zunanji dejavniki). Za uspešnost, učinkovitost in etičnost podjetje potrebuje inovativne rešitve na področju poslovnih procesov, proizvodov/storitev in medsebojnih odnosov, upoštevati pa mora tudi njihovo soodvisnost in nenehni razvoj. Spremljati mora svoj razvoj, razvoj konkurentov in se prilagajati življenjskemu okolju. Izmed vseh dejavnikov, ki vplivajo na podjetje, se bomo v delu diplomskega projekta osredotočili prav na življenjsko okolje, ki je dandanes izrednega pomena, saj se pogosto spreminja. Cilj vsakega podjetja je uspešno poslovanje na vseh strateških poslovnih področjih. Podjetja morajo upoštevati in analizirati vse dejavnike, ki vplivajo na njegovo preživetje, rast in razvoj ter poslovanje. Njihova uspešnost je odvisna od razumevanja in odgovornosti do podjetja in njegovega okolja. To je postavljeno v središče našega raziskovanja. Na podlagi poznavanja podjetja in okolja lahko podjetje opredeli pravo politiko ali prave strategije podjetja, ob upoštevanju značilnosti okolja, v katerem deluje, in podjetja samega. Brez okolja podjetje ne more obstajati in je nenehno obkroženo z njim. V delu diplomskega projekta bomo predstavili bistveni pomen okolja za podjetja ter vrste in razvitost okolij, ki jih poznamo. Na podlagi teoretičnih spoznanj bomo proučevali in analizirali ugotovitve o razvoju in razvitosti življenjskega okolja na primeru podjetja Indoma d. o. o. iz Maribora, ki se ukvarja z odgovornim upravljanjem, vzdrževanjem in čiščenjem nepremičnin ter skrbi za urejene parkirne površine na dostopni lokaciji v središču mesta.
Keywords: življenjsko okolje, podjetje, uspešno poslovanje, vrste okolij, Indoma d. o. o.
Published in DKUM: 10.12.2018; Views: 2588; Downloads: 698
Full text (1,25 MB) |
5. Rast in razvoj podjetja Belta d. o. o.Katja Pušnik, 2018, undergraduate thesis Abstract: V delu diplomskega projekta na podlagi teoretičnih predpostavk proučujemo rast in razvoj izbranega podjetja Belta, d. o. o. Če se vprašamo, kaj je rast podjetja se nam zdi vprašanje preprosto, ampak če skušamo nanj odgovoriti vidimo, da temu še zdaleč ni tako in tudi tako velja za razvoj. Čeprav veliko ljudi meni, da med rastjo in razvojem ni nobene razlike, vendar če se malenkost bolj poglobimo v teoretična izhodišča in primer podjetja ugotovimo, da temu ni tako. Rast je tesno povezana s povečano količino proizvodov in storitev, ki jih podjetja proizvajajo na trgu, vendar podjetje pa raste tudi takrat, kadar poveča svoj dohodek, poveča delovno silo, kupi nove proizvodne stroje itd. Razvoj pa je ciljno usmerjen proces spreminjanja podjetja na boljše. Razvoj se dotika področja procesov v podjetju. V diplomskem delu bomo proučili značilnosti rasti in razvoja, njune razlike, dejavnike rasti, dejavnike razvoja, ovire rasti in ovire razvoja. Osredotočili smo se tudi na življenjski cikel in življenjsko okolje podjetja, ki smo ga proučili glede na zunanje in notranje dejavnike, ki vplivajo na podjetje (s pomočjo tabel IFAS in EFAS), ter strateške dejavnike (s pomočjo matrike SFAS), ki smo jih nato proučili, kako vplivajo na rast in razvoj izbranega podjetja Belta, d. o. o. Vse štiri izbrane hipoteze smo potrdili, saj izbrano podjetje uspešno raste in se razvija, na to pa vplivajo notranji in zunanji dejavniki podjetja, pri svojem poslovanju pa je naletelo tudi na nekaj ovir.
Keywords: rast podjetja, razvoj podjetja, ovire rasti, ovire razvoja, dejavniki rasti, dejavniki razvoja, življenjski cikel podjetja, življenjsko okolje podjetja
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 1922; Downloads: 264
Full text (841,05 KB) |
6. Najdbe ptičjih kosti s koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barjuFranc Janžekovič, Vesna Malez, Anton Velušček, 2005, original scientific article Abstract: Predstavljene so arhezoološke najdbe avifavne, ki so bile odkrite pri raziskovanju koliščarskih naselbin na Ljubljanskem barju. Seznam obsega 36 vrst ptic iz 9 redov. Domnevamo, da gre za kostne akumulacije kuhinjskih ostankov koliščarjev iz bakrene in zgodnje bronaste dobe oz. iz obdobja od prve polovice 4. do prve polovice 2. tisočletja pr. Kr. Sklepamo, da vrstna sestava avifavne izkazuje predvsem preferenco naseljencev do posameznega plena, zato je rekonstrukcija paleookolja nepopolna in omejena na lovni habitat lovcev s kolišč. Iz ekološko-habitatskih potreb ptic sklepamo, da je bil v bližini kolišča obsežen biotop s stoječo vodo in z jasno izraženim pelaškim (območje odprte vodne površine) in litoralnim (obalnim) območjem. Sklepamo, da je bila globina vode v jezeru na najglobljih mestih več metrov. Domnevno obsežni litoralni vodni biotop je sestavljalo več pasov: območje s plitvo vodo z bujno potopljeno in plavajočo makrofitsko vegetacijo, obsežne plitvine in brežine, pretežno zaraščene z visokimi zelišči, zamočvirjena travišča z nizko vegetacijo. Na kopnem sklepamo na gozdnato, odprto (negozdnato) in mozaično strukturirano pokrajino.
Keywords: Ljubljansko barje, ptice, kosti, kolišča, življenjsko okolje, bronasta doba, arheozoologija, Slovenija
Published in DKUM: 07.06.2012; Views: 2380; Downloads: 35
 Link to full text |
7. Life cycle inventories for packagingsKurt Habersatter, Ivo Fecker, 1998, scientific work Keywords: embalaža, pakiranje, umetne snovi, plastične mase, aluminij, steklo, papir, jeklo, mešanice, inventar, lastnosti, tehnološki procesi, predelava, vrednotenje, rezultati, zagotavljanje kvalitete, strojna oprema, materiali, recikliranje, regulacija, surovine, bilanciranje, življenjsko okolje, varstvo okolja, onesnaževanje okolja, odpadki, uporabniki, raziskovalno delo, tabele, študije, Švica
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1979; Downloads: 0 |
8. Verpackung mit Kunststoffen : mit 284 Bildern und 91 TabellenOtto E. Ahlhaus, review Keywords: embalaža, pakiranje, umetne snovi, predelava, vrednotenje, zagotavljanje kvalitete, strojna oprema, plastične mase, materiali, recikliranje, regulacija, surovine, površinska kemija, življenjsko okolje, varstvo okolja, onesnaževanje okolja, zakonodaja, predstava, odpadki, uporabniki
Published in DKUM: 01.06.2012; Views: 1706; Downloads: 53
Link to full text |
9. Značilnosti japonskega stila upravljanja podjetja : diplomsko deloTadej Ladič, 2006, undergraduate thesis Keywords: upravljanje, stilistika, podjetje, značilnosti, Japonska, kultura podjetja, medosebni odnosi, medkulturna komunikacija, sociologija kulture, kultura, družba, sistemi, modeli, etnične karakteristike, razlike, jezikovna antropologija, življenjski uspehi, prostor, management, vodenje, poslovna etika, poslovanje podjetja, delovna organizacija, učinkovitost, življenje, organizacija podjetja, življenjsko okolje, praksa, socialna antropologija
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2152; Downloads: 143
Full text (324,99 KB) |
10. Raziskava dejavnikov nakupnega procesa pri trženju pridelkov ekoloških kmetij : diplomsko deloLidija Jevšnik, 2007, undergraduate thesis Keywords: kmetijstvo, ekologija, ekološko ravnotežje, kmetijski pridelki, nakup, prodaja, pospeševanje prodaje, marketinški splet, marketing mix, odgovornost, življenjsko okolje, tržne raziskave, vprašalniki, vzorčenje, vzorci, marketing, trženje, proizvodnja, ponudba, povpraševanje, Slovenija, komuniciranje, tržne poti, empirične raziskave, promocija, trendi, aktivnosti, strategija trženja, organizacijske strukture, odjemalec, panoge dejavnosti, neposredna prodaja, praksa, blagovne znamke
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 1767; Downloads: 92
Full text (447,33 KB) |
