Search the digital library catalog

Abstract: Osrednjo problematiko diplomskega dela predstavlja pravno varstvo potrošnika na notranjem trgu Evropske unije. Zaradi prostega pretoka živil je le-ta v skladu s prakso poštenega informiranja (7. člen Uredbe (EU) št. 1169/2011) upravičen do varnih in kakovostnih živil. Na analizo dotične problematike sem se osredotočila z vidika Uredbe (EU) št.1169/2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošniku, ki zaradi novosti, ki jih uvaja, poostruje položaj treh interesnih strani: zakonodajalca, potrošnika in nosilca živilske dejavnosti. V prvem delu je skozi koncept varne hrane predstavljen razvoj evropske živilske zakonodaje od 90-ih let prejšnjega stoletja do danes, ki predstavlja podlago za analizo položaja Republike Slovenije po vstopu v EU, njene usmeritve na tem področju in pravne podlage. Drugi del diplomskega dela je namenjen izključno predstavitvi Uredbe (EU) št. 1169/2011, natančni razlagi in interpretaciji novosti, ki jih uvaja za potrošnika, ter razlagi, kaj smo pravzaprav pridobili z uveljavitvijo nove uredbe, ki združuje in nadgrajuje vse prejšnje. Zadnji del diplomskega dela, ki se osredotoča na pravno varstvo evropskega potrošnika, zaokroža delo v smiselno celoto. 169. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije dodeljuje potrošniški politiki samostojen značaj, katere ključna vodila naj bodo pravica do varnosti, pravica do obveščenosti in pravica do izbire. Analizirala sem pravne podlage in organe obveščanja, na katere se lahko v primeru zlorab predpisov obrne slovenski potrošnik, hkrati pa pomembno poglavje tretjega dela predstavlja pomen zdravstvenih in prehranskih trditev, ki nemalokrat vplivajo na potrošnika ob nakupu. Diplomsko delo je dopolnjeno z raziskavami Ministrstva za zdravje, Inštituta za sanitarno inženirstvo in Evropske komisije, ki povzemajo potrošnikovo ozaveščenost in njegovo mnenje o gensko spremenjenih organizmih v časovnem obdobju med leti 2007-2010.
Keywords: pravno varstvo potrošnika, živilska zakonodaja, varna hrana, Uredba 1169/2011, praksa poštenega informiranja, potrošniška politika, prost pretok, notranji trg, prehranska ozaveščenost, prehranske in zdravstvene trditve.
Published in DKUM: 19.04.2016; Views: 2992; Downloads: 168
Full text (632,89 KB)

Abstract: Prehranska alergija je imunska reakcija na določeno živilo, ki lahko pri posamezniku izzove različne simptome, tudi smrt, zato je toliko bolj pomembno, da se posameznika zaščiti pred takšnimi reakcijami. V nalogi so obravnavane uredbe, direktive ter slovenski pravilnik s področja označevanja živil ter varnosti živil, s poudarkom na področju označevanja alergenov. S pomočjo anketnega vprašalnika objavljenega na spletu med februarjem in aprilom 2013, z vprašanji vezanimi na doživljanje potrošnikov na prehranske alergije, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programom SPSS. Rezultatov razširjenosti prehranskih alergij v Sloveniji ne moremo primerjati s splošno znanimi podatki, so se pa kot najpogostejše v naši anketni raziskavi pokazale alergije na mleko in mlečne izdelke, gluten, jajca ter oreške in arašide. Težave zaradi prehranskih alergij pri večini anketirancev vplivajo na kvaliteto življenja predvsem zaradi povečane skrbi glede označb na živilih, povečanega finančnega izdatka zaradi izbire primernih živil, strahu pred zaužitjem škodljivega živila ter omejenega prehranjevanja zunaj doma. Anketiranci so bili tudi večinskega mnenja, da živilski izdelki, ki vsebujejo alergene sestavine niso dovolj dobro označeni in da zakonodaja ne skrbi dovolj dobro za posameznike s prehranskimi alergijami. Obravnavana živilska zakonodaja se prilagaja potrebam posameznikov z alergijami vendar pa so spremembe še mogoče in tudi s strani dovzetnih posameznikov pričakovane.
Keywords: evropska živilska zakonodaja, označevanje, alergen, alergija na živila
Published in DKUM: 03.03.2014; Views: 2233; Downloads: 418
Full text (1,00 MB)

Abstract: EU teži k poenoteni in uravnoteženi zakonodaji na področju varnosti živil z namenom, da bi oblikovala in ohranila visoko stopnjo zaščite potrošnika. Znanstveno podprtim standardom in predpisom za varnost živil, se je pridružila tudi Republika Slovenija. V nalogi sem obravnavala sedem uredb živilske zakonodaje, ki so zavezujoče za vse države EU. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval vprašanja glede potrošnikovega vedenja o živilski zakonodaji in njegovega poznavanja zdravstvenih in prehranskih trditev, in je bil na voljo na spletu v mesecu juliju 2011, sem pridobila podatke, ki sem jih ovrednotila s programoma SPSS 17.0 za Windows in SigmaStat 3.5. Rezultati so pokazali, da potrošniki kljub veliki ponudbi na tržišču raje kupujejo živila, ki jih tržišče ponuja že dlje časa. Za potrošnika sta, prav tako pomembna način in poreklo pridelave živil, naklonjeni so tudi ekološko pridelanim živilom, zavračajo pa živila iz gensko spremenjenih organizmov. Večina anketirancev zaupa uradnemu nadzoru živil, prav tako pa so mnenja, da se je varnost živil po vstopu RS v EU poslabšala oziroma je ostala na istem nivoju. Po mnenju anketirancev globalizacija prinaša tudi večje tveganje na področju varnosti živil. Obravnavana živilska zakonodaja se nenehno prilagaja vsem hitrim spremembam, in sicer z namenom, da bi zaščitila uporabnike. Uporabniki pa seveda s svojim poznavanjem smernic o zdravi prehrani in s primerno izbiro živil vplivajo na svoje zdravje.
Keywords: živilska zakonodaja, varnost živil, gensko spremenjena živila, ekološka pridelava
Published in DKUM: 29.02.2012; Views: 3101; Downloads: 368
Full text (1,31 MB)