Search the digital library catalog

Abstract: Oreh je gospodarsko pomembna drevesna vrsta zaradi lesa in plodov. V 1991 se je v Evropi pojavila tujerodna vrsta sadne muhe iz ZDA in Mehike in je monofag na rodu Juglans- orehova muha (Rhagoletis completa), ki povzroča gospodarsko škodo nasadom orehov. V zadnjih dveh desetletjih se pojavlja tudi v Sloveniji. Orehova muha povzroča škodo na orehih, kjer samica jajčeca izleže v zeleni del ploda, kar vodi do poškodb jedrc. Cilj magistrske naloge je bil preučiti učinek orehove muhe na kakovost jedrc domačega oreha in koristi uporabe koprene kot fizične zaščite. Raziskava, opravljena v nasadu orehov v Skrbljah, je bila osredotočena na vpliv orehove muhe na kakovost jedrc. V dveh opazovalnih letih (2020 in 2022) je bilo razvidno, da je negativni vpliv orehove muhe izrazit, pri čemer je bil leta 2022 opazen manjši učinek zaradi uporabe kopren kot preventivnega ukrepa. V obeh letih je bilo mogoče zaslediti, da imajo plodovi z večjo stopnjo poškodbe zaradi muhe tudi večjo verjetnost poškodovanih jedrc. Ugotovili smo, da je prisotnost ličink v mezokarpu povzročila počrnelost večine endokarpa plodov in semen. Naše ugotovitve prispevajo k razumevanju negativnega učinka prisotnosti orehove muhe v nasadih orehov. Te ugotovitve ne le razkrivajo neposredne finančne posledice, temveč nudijo tudi osnovo za razvijanje strategij zatiranja, s katerimi bi lahko zagotovili zdravje in produktivnost orehovih nasadov v prihodnosti.
Keywords: interakcije rastlina-žival, nove interakcije, tujerodna vrsta, sadne muhe, orehova muha, oreh, škodljivci, zaščita
Published in DKUM: 04.07.2024; Views: 74; Downloads: 24
Full text (2,82 MB)

Abstract: V magistrskem delu bo obravnavana odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače, nevarne in divje živali. Pravna podlaga za odgovornost za škodo, ki jo povzročijo domače živali izhaja iz 2. odstavka 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči domača žival odgovoren njen imetnik, razen, če dokaže, da je poskrbel za vso potrebno varstvo in nadzor. Za to škodo imetnik domače živali odgovarja krivdno oziroma subjektivno. Imetnik domače živali je pod določenimi pogoji lahko tudi prost svoje odgovornosti, a dokazati mora, da je poskrbel za potrebno varstvo in nadzorstvo. Smisel nadzorstva in varstva živali je v tem, da se na učinkovit način prepreči, da bi žival kogarkoli lahko poškodovala. Sodišče mora v postopkih sojenja mnogokrat odgovoriti na odločilno vprašanje, kdo je bil v konkretnem primeru v času škodnega dogodka imetnik psa (živali) in kot tak dolžan poskrbeti za ustrezen nadzor nad njim. Iz odškodninskega vidika je zelo pomembna opredelitev pojmov »domače živali« in »nevarne živali«. O nevarnih živalih govori 1. odstavek 158. člena Obligacijskega zakonika, ki določa, da je za škodo, ki jo povzroči nevarna žival, odgovoren njen imetnik. Imetnik nevarne živali se lahko odgovornosti razbremeni le tako, da dokaže, da škode ni povzročila njegova žival, ali da škoda izvira iz nekega drugega vzroka, ki ga ni bilo mogoče pričakovati ali se mu izogniti, oziroma, da škoda izvira iz dejanja tretje osebe ali oškodovanca, ki ga imetnik živali ni mogel pričakovati, se mu izognili ali preprečiti njegovih posledic. Gre torej za zelo strogo odgovornost, ki se ji je težko izogniti. Tretji del magistrske naloge je namenjen škodi, ki jo povzročijo divje živali. Odgovornost za to škodo je lahko krivdna ali objektivna. Z vidika odškodninske odgovornosti je treba ločiti divjad na splošno, divjad zavarovano s posebno uredbo in pojem zavarovane vrste živali, ki pa zajema tudi živali, ki se ne štejejo za divjad (plazilci, žuželke, itd.). Država objektivno odgovarja za škodo, ki jo povzroči divjad (srna, jelen, gams, zajec, divji prašič itn.) na področjih izven lovnih površin, če zanjo (krivdno) ne odgovarja upravljavec lovišč. Država pod določenimi pogoji objektivno odgovarja tudi za škodo, ki jo povzročijo zavarovane prosto živeče živali, kot npr. medved, volk ali ris. Poseben pogoj odgovornosti je, da je oškodovanec na primeren način, kot dober gospodar izvedel vse potrebne ukrepe, da bi škodo preprečil.
Keywords: domača žival, nevarna žival, divja žival, država, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, divjad, ugriz, zavarovane vrste živali, odškodninska odgovornost
Published in DKUM: 26.06.2020; Views: 2301; Downloads: 453
Full text (998,75 KB)

Abstract: Izhodišča: Terapija s pomočjo živali je podporna terapija, ki pozitivno vpliva na duševno zdravje otrok kot tudi odraslih. Zaradi hitrega življenjskega tempa in vedno večjih zahtev okolja, ki prežijo na nas, so dandanes duševne težave in motnje zelo razširjene. Živali delujejo na človeka pomirjajoče in sproščajoče ter dajejo občutek sprejetosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti vpliv terapije s pomočjo živali na duševno zdravje otrok in mladostnikov. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Kot raziskovalni inštrument je bil uporabljen vnaprej pripravljen anketni vprašalnik, ki je vseboval 14 vprašanj. Anketiranih je bilo 20 staršev oziroma skrbnikov otrok in mladostnikov, ki so se udeležili terapij s pomočjo živali. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da živali pozitivno vplivajo na telesni, psihološki in socialni nivo otrok in mladostnikov. Terapija s pomočjo živali je po mnenju anketirancev pri večini otrok pripomogla k boljši samopodobi in večji sproščenosti. Otroci oz. mladostniki so postali odpornejši na bolezni, manj so tožili nad bolečinami, opazna je bila tudi manjša uporaba medikamentoznih terapij. Velik napredek je bil opazen na psihičnem nivoju. Otroci oz. mladostniki so postali bolj veseli, s pomočjo živali so se naučili razumevanja potreb sočloveka. Veliko otrok je premagalo svoje strahove, postali so bolj komunikativni, izboljšal se je tudi njihov šolski uspeh. Diskusija in zaključek: Živali pozitivno vplivajo na človeka, saj nas brezpogojno sprejemajo brez kakršnihkoli predsodkov. Pozitivno vplivajo na izgradnjo samospoštovanja in učijo razumeti čustva in potrebe drugih.
Keywords: Zdravje mlajše populacije, počutje ljudi, težave v duševnem zdravju, vpliv živali, terapevtska žival.
Published in DKUM: 27.09.2018; Views: 1721; Downloads: 431
Full text (1,46 MB)

Abstract: Žival je v pravu stvar, zato ima na njej lahko fizična ali pravna oseba lastninsko pravico. To pa ne pomeni, da se žival lahko kar enači s predmetom, saj so živali vendarle posebej zaščiten objekt prava. Predvsem je pomembno razlikovati nenevarne živali od nevarnih, saj je za škodo, ki jo povzročijo nevarne živali predpisana strožja odgovornost od tiste, ki jo povzročijo nenevarne. Za presojo, ali je žival nevarna, so pomembne njene lastnosti. Za to presojo pa ni pomembno ali je žival divja, domača ali udomačena. Za škodo, ki jo povzroči domača žival drugemu, je odgovoren njen imetnik, oziroma tisti, kateremu je lastnik žival zaupal. Za imetnika kot osebo, ki je zavezana za povračilo škode, katero povzroči domača žival, gre šteti bodisi lastnika, drugega stvarno-pravnega upravičenca ali obligacijsko-pravnega upravičenca. Riziko naj torej poleg lastnika domače živali nosi tisti, ki žival dejansko ima. V nekaterih primerih pa se kot imetnika živali lahko obravnava tudi več oseb hkrati. Odškodninska obveznost je obveznost stranke, da poravna škodo, za katero je odgovorna. Odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival spada med posebne vrste oziroma oblike neposlovnih odškodninskih obveznosti. Katera pravila o odgovornosti imetnika živali se bodo v konkretnem primeru uporabila, je odvisno od lastnosti živali. Kolikor gre za nevarno domačo žival, je odgovornost imetnika objektivna. Tu prihajajo v poštev vse tiste določbe, ki se nanašajo na odgovornost za škodo od nevarne stvari. Kadar je domača žival tako nevarna, da ustreza pravnemu standardu nevarne živali, se imetnik svoje odgovornosti ne more rešiti s še tolikšno skrbnostjo. V vsakdanjem življenju se vprašanje odškodninske odgovornosti imetnika živali pogosteje pojavlja pri ugrizih psov, kjer velja enaka logika. Če je pes po naravi popadljiv ali je v takem stanju, da je jasno, da je bolj nevaren, potem se ga lahko obravnava kot nevarno žival in je torej odgovornost imetnika večja.
Keywords: domača žival, nenevarna žival, nevarna žival, imetnik, odškodninska odgovornost, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, skrbnost, varstvo, nadzor
Published in DKUM: 02.12.2016; Views: 2321; Downloads: 294
Full text (780,03 KB)

Abstract: Živali nimajo tistih lastnosti, ki so svoje le človeškim bitjem. Odsotnost prištevnosti, svobodnega odločanja in razuma jim onemogoča, da bi prevzemale upravičenja in dolžnosti. Manjkajoče lastnosti bi tako omogočale, da bi bile v pravu obravnavane kot subjekti. Že od samega obstoja človeštva, nam predstavljajo pomembno vlogo. Sprva kot sredstva za doseganje človekovih interesov, pa vse do čustvene navezanosti. Živali vplivajo tudi na razvoj pravnega sistema. Sprva so to področje urejali le z odločbami, ki so živali opredeljevale kot del premoženja gospodarja, sčasoma pa so v ospredje prešli modernejši cilji ohranitve biotske raznovrstnosti. Že stoletja se razvijajo zahtevnejše filozofske teorije o njihovem vplivu, psihologi in medicina razvijajo vedno več terapij zdravljenja bolezni s pomočjo le teh, ukvarjajo pa se z najbolj zahtevnimi pravnimi vprašanji, kot je na primer podelitev pravne subjektivitete v smislu živalskih pravic. Tako slovenski pravni red kot drugi veliki civilni zakoniki opredeljujejo žival kot stvar, nad katero lahko človek načeloma prosto razpolaga. Zaradi spoznanja, da živali ne moremo enačiti npr. z avtomobilom, jim pravni redi namenjajo posebno varstvo z nacionalnimi in mednarodnimi akti, tako da jim že priznavajo določene pravice. Sodobni zoofili in animalisti so mnenja, da je tudi živalim potrebno priznati t.i. živalske pravice, s katerim, bi se zavezovalo k pravilnemu ravnanju. Temelj tega prepričanja pa so spoznanja, da so nekatere živali, ki so ˝psihično višje razvite˝, sposobne pomnjenja ter čutenja trpljenja, zadovoljstva, želje, lastnosti, ki so bile do nedavnega lastne samo človeku. Regan se zavzema, da bi imeli ljudje moralne dolžnosti, ki preprečujejo izkoriščanje živali za prehrano, lov, poskuse, živalske vrtove in podobno. Ko stopimo skozi vrata na ulico lahko opazimo, koliko posameznikov ali družin, se je odločilo za nakup ali posvojitev hišnega ljubljenčka. Tudi v primeru divjih živali lahko opazimo močen porast slednjih. Ta porast pa v zadnjem času kmetom predstavljala velike nevšečnosti in stroške za zaščito svojih pridelkov in čred. Če smo včasih zelo redko videli srno med nabiranjem gob, je danes srečanje z divjadjo že skoraj vsakdanja stvar. Živali so že tako močno navajene na človeško prisotnost, da se brez strahu približujejo tudi stanovanjskim hišam. Zaradi velikega porasta živali je dolžnost zakonodajalca, da uredi to področje in tako vzpostavi sožitje med človekom in živaljo. Pogoste interakcije z njimi in verjetno tudi pomanjkljiva skrb s človeške strani, pripelje do povzročitve škode, za katero sama žival zaradi svoje narave, odsotnosti zavesti in pravne sposobnosti ne more biti nosilec odgovornosti. V diplomski nalogi je predstavljeno lastništvo živali. Doktrina se je v opredelitvi problema zavzela za izraz imetništvo, ker gre za širši pojem, saj zajema že samo detencijo. Poleg tega pa srečamo v razmerju do živali tudi primerjavo med lastnikom in skrbnikom. Razlika med njima je v tem, da je lastnik oseba, ki je opisana v centralni register psov, skrbnik, pa je oseba, ki dejansko za žival skrbi. . V primerjavi z italijanskim civilnim zakonikom. Slovenski pravni red deli živali na domače in divje. V obeh primerih se priznava pravni standard nevarne živali, ki bistveno vpliva na opredelitev odgovornosti. Glede na to, da se državi razlikujeta v sistemih, saj je Slovenija prevzela germanski model, Italija pa romanski, je namen diplomske naloge tudi v ugotoviti, ali se sistema na tem področju bistveno razlikujeta. Ker nam zakonodaja ne nudi/podaja konkretnih podatkov, sem pojme in dolžnosti imetnika predstavila s sodno prakso in tako podrobneje razložila vidike lastništva živali. Zaradi povečanega števila živali bodisi v urbanem okolju, kakor tudi v gozdovih, je imetnikom živali in vozil na voljo zavarovanje za take škodne primere.
Keywords: odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival, divja žival, domača žival, nevarna žival, subjektivna odgovornost, objektivna odgovornost, skrbništvo, lastništvo, pogodbeno zavarovanje.
Published in DKUM: 12.05.2016; Views: 1917; Downloads: 143
Full text (996,50 KB)