| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 4 / 4
First pagePrevious page1Next pageLast page
1.
Anatomija lista in listnega peclja grahovcev (Astragalus, Fabaceae) iz sekcije Incani v Evropi
Tanja Radić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomske naloge je bil poiskati razlike in podobnosti v anatomski zgradbi prečnih prerezov listov in pecljev obravnavanih taksonov, in sicer: Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh. (Slovenija, Kuteževo), Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh (Hrvaška), Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh. (Slovenija, Hrastovlje), Astragalus monspessulanus subsp. monspessulanus (Italija), Astragalus monspessulanus subsp. gypsophilus (Španija), Astragalus incanus subsp. incanus (Španija), Astragalus incanus subsp. nummularioides (Španija), Astragalus spruneri (Makedonija). Podrobneje smo obravnavali razlike med populacijami ilirskega grahovca (Astragalus monspessulanus subsp. illyricus Bernh.) v Sloveniji. Izdelali smo mikroskopske preparate svežega in herbarijskega materiala. Pri listnem peclju smo obravnavali naslednje parametre: hrbtno trebušno os, trebušno os, stranski žilni snop na trebušni strani, hrbtno sredinski žilni snop, premer skorje, ksilema, floema ter število spremljevalnih žil. Pri listu pa debelino zgornje in spodnje povrhnjice, premer palisadnega in gobastega tkiva, premer lista na področju žile ter širino lista. Mikroskopske preparate smo premerili v programu Image J, katerega avtor je Wayne Rasband in je brezplačno dostopen na internetu. Statistično smo jih obdelali z računalniškimi programi Excel (Microsoft Office Excel 2007) in Statistica (StatSoft, Tulsa, Oklahoma, ZDA).
Keywords: takson, Astragalus, anatomija, listni pecelj, list, zgornja in spodnja povrhnjica, palisadno tkivo, gobasto tkivo, hrbtno trebušna os, trebušna os, stranski žilni snop na trebušni strani, hrbtno sredinski žilni snop, spremljevalne žile, stržen, ksilem, floem, skorja.
Published: 24.09.2013; Views: 1038; Downloads: 72
.pdf Full text (2,04 MB)

2.
Preprečevanje in lajšanje težav pri krčnih žilah
Danijela Ostojić, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Skoraj vsak peti odrasli prebivalec srednje Evrope trpi za krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi prizadetosti žilne stene, najpogosteje zaradi prizadetosti globokega venskega sistema. Dejavniki tveganja za nastanek krčnih žil so povišana telesna teža, službeno pogojeno pogosto stanje ali daljše sedenje, dedna obremenjenost, pogosto nošenje oprijetih hlač, previsoka obutev, nosečnost in vsesplošno pomanjkanje gibanja. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti možnosti preprečevanja krčnih žil, načine lajšanja težav pri krčnih žilah ter vlogo medicinske sestre pri svetovanju. Z raziskavo želimo ugotoviti osveščenost ljudi glede preventive in zdravljenja krčnih žil. Raziskovalna metodologija: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke raziskave smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. V raziskavi je sodelovalo 80 naključno izbranih oseb, pri katerih obolenje krčnih žil še ni potrjeno, čeprav so pri nekaterih simptomi že prisotni. Rezultati: Z raziskavo smo ugotovili, da ima skoraj polovica anketiranih občutek težkih nog, opaža otekanje nog ter zaznava pekočo bolečino v predelu spodnjih okončin. Večina jih ve, kaj so krčne žile, skoraj tretjina anketiranih pa si težave lajša z dvigom nog, tuširanjem spodnji okončin z mrzlo vodo in mazanjem z različnimi kremami. Prav tako dve tretjini anketiranih ve, da nastajanje krčnih žil lahko preprečujemo, ostali pa se ne zavedajo pomena preventivnih ukrepov in jih tudi ne izvajajo. Razprava in sklep: Medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri preventivnem delovanju in izobraževanju ljudi o zdravem načinu življenja, saj se število bolnikov s krčnimi žilami povečuje. Ljudje s slabo gensko predispozicijo morajo biti še posebej dobro ozaveščeni o zdravem načinu življenja ter se izogibati dejavnikom tveganja nastanka krčnih žil. Ključnega pomena pri preprečevanju zapletov je osveščen in poučen bolnik, ki veliko pripomore k svojemu zdravju.
Keywords: Krčne žile, dednost, medicinska sestra, zdravstvena vzgoja, preventivni ukrepi.
Published: 24.01.2014; Views: 900; Downloads: 135
.pdf Full text (891,37 KB)

3.
UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Renata Tomplak, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali. Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije. Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo. Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP. Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Keywords: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Published: 12.05.2016; Views: 1216; Downloads: 209
.pdf Full text (2,06 MB)

4.
Obremenjenost medicinskih sester s krčnimi žilami
Melita Oros, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Teoretična izhodišča: Vsak drug odrasli v razvitem svetu ima težave s krčnimi žilami, ki nastanejo zaradi oslabljenja žilne stene. Najpogostejši dejavniki povezani z nastankom krčnih žil so ženski spol, dolga delovna doba, genetska nagnjenost, premalo gibanja, nepravilno delovanje črevesja predvsem zaprtost, več urno sedenje in stanje, povišan ITM. Namen diplomskega dela je ugotoviti razširjenost krčnih žil pri zdravstvenih delavcih v eni izmed splošnih bolnišnic v Sloveniji. Raziskovalne metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela in kvantitativna metodologija raziskovanja. Izvedena je bila anketa, s pomočjo anketnega vprašalnika. Uporabljena je bila deskriptivna statistika. Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 78 zdravstvenih delavcev. Največ anketiranih je bilo v starostnem obdobju od 31 do 40 let. Večina anketirancev hodi več kot 4 ure, sedi manj kot 2 uri in stoji več kot 4 ure svojega delovnega časa. 45 % anketiranih ima zvišan ITM. Večina žensk je rodila dva ali večkrat. 38 % anketiranih se ne giblje dovolj. Malo več kot tretjina anketirancev ima krčne žile. Kompresijske nogavice nosi le 12 % anketiranih. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da ima več kot tretjina anketirancev krčne žile vendar izmed tistih anketirancev ki še nimajo razvitih krčnih žil ima že nekaj anketirancev kakšno težavo, ki nakazuje na predispozicijo nastanka krčnih žil. Ugotovili smo naslednje dejavnike tveganja: ženski spol, stanje med delovnim časom za več kot 4 ure, zvišan ITM, debelost, roditi dva ali večkrat in genska nagnjenost. Sklepamo torej, da so krčne žile velik problem, ki ga je potrebno jemati resno.
Keywords: krčne žile, varice, zdravstveni delavci, debelost, ženski spol, genetska nagnjenost
Published: 03.07.2018; Views: 262; Downloads: 46
.pdf Full text (1,26 MB)

Search done in 0.12 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica