| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 27
First pagePrevious page123Next pageLast page
1.
Žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Karmen Friškovec, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Namen dela diplomskega projekta je bil preučiti žensko podjetništvo, predvsem pa se osredotočiti na podjetništvo žensk v Šaleški dolini. Najprej smo želeli izvedeti, kakšne so značilnosti podjetništva v Sloveniji, nato smo se osredotočili na raziskovanje ženskega podjetništva v Šaleški dolini, kot ga zaznavajo podjetnice, ki so sodelovale pri intervjujih, ki so sestavni del diplomskega projekta. V teoretičnem delu smo se seznanili s tem, kaj je podjetništvo, kakšne značilnosti imajo podjetniki in zakaj je podjetništvo pomembno za gospodarstvo. Navedli smo nekaj definicij različnih avtorjev, prav tako pa smo s pomočjo obstoječe literature opredelili značilnosti ženskega podjetništva v Sloveniji. Osredotočili smo se na razlike glede podjetništva po regijah, glede na spol in starost, glede na izobrazbo, dohodek, glede na velikost podjetij ter glede rasti podjetij. Zanimalo nas je tudi, po katerih lastnostih se moški – podjetniki razlikujejo od žensk – podjetnic. V empiričnem delu smo intervjuvali štiri podjetnice iz Šaleške doline, med katerimi sta bili dve podjetnici začetnici in dve uveljavljeni podjetnici, glede na starost njihovega podjetja – postavili smo mejo 42 mesecev oziroma 3,5 leta, odkar so prvič prejele plačilo za opravljeno delo. Na takšen način smo želeli ugotoviti, kako podjetnice zaznavajo podjetništvo v Šaleški dolini, kakšne možnosti imajo ženske v primerjavi z moškimi in zakaj se odločajo za samostojno karierno pot, predvsem nas je zanimal motiv – zaradi zaznane priložnosti ali zaradi nuje. Na podlagi njihovih odgovorov smo opravili sintezo njihovih odgovorov, v kateri smo ugotovili, da podjetnice zaznavajo vedno več vključevanja žensk v podjetništvo in da se je podjetništvo v Šaleški dolini v zadnjih nekaj letih zelo razvilo. Za konec so intervjuvane podjetnice podale nekaj predlogov in priporočil za ženske, ki bi se v prihodnosti morda odločile za podjetniško pot in svetovale predvsem, da morajo ženske zaupati v svoje lastno znanje ter sposobnosti.
Keywords: podjetništvo, žensko podjetništvo, značilnosti podjetništva v Sloveniji, razlike med podjetniki in podjetnicami, žensko podjetništvo v Šaleški dolini
Published: 14.11.2018; Views: 470; Downloads: 69
.pdf Full text (1022,41 KB)

2.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO V OBČINI MISLINJA
Mojca Rošer, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Osrednja tema diplomskega projekta so ženske in podjetništvo na območju občine Mislinja. Žensko podjetništvo se je v Sloveniji začelo pojavljati predvsem v začetku devetdesetih let, ko smo prehajali v tržno ekonomijo. V diplomskem projektu smo analizirali žensko podjetništvo in značilnosti ženskega podjetništva. Prav tako je bil namen ugotoviti, s katerimi izzivi se srečujejo ter kakšne so spodbude za podjetnice. Predstavili pa smo tudi žensko podjetništvo v občini Mislinja. S pomočjo raziskav drugih avtorjev smo v teoriji najprej opredelili pomen ženskega podjetništva ter lastnosti žensk v podjetništvu, opredelili pa smo tudi razlike med ženskami in moškimi v podjetništvu. Nato smo analizirali demografske značilnosti podjetnic. V četrtem poglavju smo opredelili izzive žensk v podjetništvu, kjer smo izpostavili ovire in priložnosti. V nadaljevanju smo predstavili tudi podpore oziroma spodbude za žensko podjetništvo, na koncu teoretičnega dela pa smo opredelili še položaj podjetnic v občini Mislinja. Empirični del je zajemal intervjuje, ki smo jih opravili s tremi podjetnicami z območja občine Mislinja. Odgovore smo primerjali ter ugotovili, da jih je pri odločitvi za lastno podjetniško pot spodbujala družina. Prav tako so vse podjetnice enakega mnenja, da v občini Mislinja ni posebnih spodbud za ženske v podjetništvu, kar je pomembno sporočilo za oblikovalce ekonomske politike na občinski ravni.
Keywords: podjetništvo, žensko podjetništvo, značilnosti ženskega podjetništva, ovire pri ženskem podjetništvu, spodbujanje ženskega podjetništva.
Published: 07.08.2017; Views: 534; Downloads: 68
.pdf Full text (1,11 MB)

3.
Analiza ženskega podjetništva in aspiracijskih ravni
Špela Korošec, 2017, master's thesis

Abstract: Težavno podjetniško okolje, neugodne razmere za nastajanje in razvoj podjetja, trojna vloga, vloga matere, žene in gospodinje ter strah pred neuspehom, so najpogostejši razlogi, za skromen delež ženskih podjetnic v Sloveniji. Kljub dejstvom, da so v povprečju ženske bolj izobražene kot moški, da se plačilna politika med spoloma izravnava ter, da si Evropska unija v zadnjih letih močno prizadeva za krepitev žensk v podjetništvu, kar nenazadnje ugodno vpliva na gospodarsko rast držav, je delež podjetnic še vedno nižji od deleža moških, ki so aktivno vključeni v podjetništvo. Ženske v Sloveniji, so na vodilnih položajih predvsem na področju marketinga, mode in storitvenih dejavnosti, medtem ko je večji delež moških podjetnikov, na vodilnih položajih na področju informacijske tehnologije in v gradbeništvu. V magistrski nalogi obravnavamo pojav podjetništva, ženskega podjetništva ter apiracijskih ravni in proučujemo, ali spol je tisti dejavnik, ki riše ločnico med aspiracijskimi ravnmi posameznikov.
Keywords: podjetništvo, žensko podjetništvo, aspiracijske ravni, rast podjetja, inovativnost, internacionalizacija
Published: 22.05.2017; Views: 883; Downloads: 101
.pdf Full text (1,66 MB)

4.
Slovenski podjetniški observatorij 2003
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Jožica Knez-Riedl, Polona Tominc, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Silvo Dajčman, final research report

Abstract: Monografija Slovenski podjetniški observatorij 2003 je sestavljena iz več raziskovalnih področij. V prvem delu je podan pregled trenutne stopnje podjetništva, ki je pripravljen na osnovi ekonomskih in statističnih podatkov. Razumevanje o tem, kaj se dogaja s slovenskimi podjetji, je pomembno ne samo zaradi izvajanja ustrezne nacionalne ekonomske politike, ampak tudi, da bi ugotovili prednosti in slabosti slovenskih podjetij in v primerjavi s podjetjih iz drugih evropskih držav. Če se želi Slovenija pridružiti najbolj razvitim evropskim državam, bo namreč morala pospešiti svojo gospodarsko rast. Drugi del monografije sestavlja več tem, ki temeljijo na primarni raziskavi vzorca 672 podjetij. Tako so vanj vključene naslednje teme: proučevanje odnosa med bankami in malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) z vidika financiranja, proučevanje ženskega podjetništva, možnosti grozdenja ter značilnosti okoljske odgovornosti podjetij in razvoja kompetenc.
Keywords: podjetje, podjetnik, podjetništvo, žensko delo, mala podjetja, podjetniška demografija, financiranje MSP, žensko podjetništvo, grozdenje, okoljska odgovornost
Published: 18.01.2017; Views: 963; Downloads: 106
URL Link to full text
This document has many files! More...

5.
PRIMERJALNA ANALIZA PODJETNIŠTVA IN ŽENSKEGA PODJETNIŠTVA NA KOROŠKEM
Maja Mihev, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo je gonilna sila razvoja gospodarstva. V svetu vsakodnevnih sprememb se podjetništvo vse bolj razvija, zato je pomembno, da ljudje svoje znanje in sposobnosti čim boj učinkovito in kreativno uporabijo v praksi. Podjetnik mora biti sposoben zaznati in izkoristiti poslovno priložnost. Z vlaganjem svojega truda, časa in sredstev dodaja poslu novo, boljšo vrednost. Ženske se vse premalo vključujejo v poslovno okolje, zato je žensko podjetništvo tako na Koroškem kot v celotni Sloveniji v veliki meri neizkoriščen potencial. V diplomskem projektu smo natančno opredelili podjetništvo in predstavili podjetništvo v Sloveniji. Pojasnili smo podjetniški proces in navedli, kaj vse je zanj potrebno. Prav tako smo predstavili podjetniške možnosti in se dotaknili napovedi o podjetništvu v prihodnosti. V nadaljevanju smo podrobneje predstavili podjetnika, njegovo osebnost in lastnosti, vloge, v katerih se podjetnik pojavlja, in opisali, kaj vse lahko podjetnika motivira, da se odloči za vstop v poslovni svet. Nato smo se osredotočili na značilnosti žensk ‒ podjetnic ter na prednosti in slabosti ženskega podjetništva. Temu sledi lastna raziskava, kjer smo v središče obravnave postavili podjetništvo na Koroškem, ugotavljali smo razlike med podjetniki in podjetnicami v regiji. Raziskava kaže, da se podjetnice na Koroškem kljub višji izobrazbi v primerjavi z moškimi kolegi v manjši meri odločajo za vstop v poslovni svet. Ženske se pri ustanavljanju podjetja srečujejo z večjimi težavami kot moški, predvsem so to težave pridobivanja finančnih sredstev. Ugotovili smo, da so podjetniki v povprečju bolj pripravljeni tvegati v primerjavi s podjetnicami, saj se podjetnice v večini odločajo za posle, ki so manj tvegani.
Keywords: podjetništvo, žensko podjetništvo, podjetnik, poslovna priložnost, razlika.
Published: 01.12.2016; Views: 1114; Downloads: 82
.pdf Full text (1,54 MB)

6.
POLOŽAJ ŽENSK V POSLOVNEM SVETU - RAZLIKE MED PODJETNIKOM IN PODJETNICO
Alenka Pisnjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: V besedilu diplomskega projekta je predstavljeno žensko podjetništvo. Predstavljeno je tudi podjetništvo nasploh, žensko podjetništvo v Sloveniji, položaj žensk v poslovnem svetu ter razlike med podjetnikom in podjetnico. Ker se ženske razlikujejo od moških, se tudi pristop do podjetništva bistveno razlikuje. Kljub temu da so ženskam zagotovljene v podjetništvu enake pravice kot moškim, so še vedno v »zaostanku«, oziroma se srečujejo z večjimi ovirami kot moški. Mnoge podjetnice se srečujejo z različnimi ovirami, ki jim preprečuje udejstvovanje v podjetništvu. Ena pomembnih ovir je gotovo samopodoba podjetnic, ker se ne vidijo kot poslovne osebe. Nimajo toliko samozavesti kot moški, saj menijo, da so njihove ideje manj zaželene. Mislijo, da nimajo dovolj znanja za samozaposlitev. V praktičnem delu je predstavljena primerjava podjetnika in podjetnice. Izveden je bil intervju s podjetnikom in podjetnico, dobljeni odgovori so primerjani med sabo. Podjetnice se razlikujejo od podjetnikov glede motivacije za ustanovitev podjetja, pridobitve ustanovitvenega kapitala, osebnostnih značilnostih ter izkušenj. Ženske se tudi kasneje odločijo za podjetniško dejavnost kot moški. Morda zato, ker se odločijo za to dejavnost pogosto iz nuje.
Keywords: žensko podjetništvo, GEM, razlike med podjetnikom in podjetnico, podjetnice, položaj podjetnic
Published: 30.03.2016; Views: 1170; Downloads: 244
.pdf Full text (1011,06 KB)

7.
PODJETNIŠTVO ZA ŽENSKE - VPLIV PODJETNIŠKEGA UDEJSTVOVANJA NA ŽIVLJENSKO ZADOVOLJSTVO
Maja Velcer, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo že od nekdaj velja za specifični način kariernega udejstvovanja, katerega se lotijo tisti posamezniki, ki še posebej cenijo neodvisnost in svobodo pri življenjskih odločitvah. V tem smislu podjetništvo ni zgolj način kariernega delovanja, pač pa gre za način življenja, ki podjetniku omogoča izpolnjevanje lastnega potenciala na najvišjem nivoju. Če je torej podjetništvo način življenja, potem nas zanima ali je lahko tudi pomemben dejavnik pri doseganju življenjskega zadovoljstva. Biti »srečen« oziroma »zadovoljen« je sicer lahko zelo širok pojem, a skozi naše diplomsko delo smo ugotovili, da obstaja močna povezava med izpolnjevanjem človekovih potencialov oziroma samoaktualizacijo in doseganjem življenjskega zadovoljstva. Ugotovili smo, da lahko človek dosega najvišjo stopnjo življenjskega zadovoljstva takrat, kadar izpolnjuje svojo najvišjo potrebo, potrebo po samouresničenju. Ker smo se v našem diplomskem delu dodatno osredotočili še na ženske, smo med drugim proučili tudi razlike med spoloma na področju življenjskih vrednot in pričakovanj, pa tudi same življenjske motivacije. Tako smo ugotovili, da imajo ženske večinoma drugačne vrednote od moških in da ta drugačnost vpliva tudi na karierne aspiracije. Ko smo proučevali podjetniške aspiracije žensk in moških smo prav tako ugotovili, da ženske vstopajo v podjetništvo z drugačnimi cilji in motivacijo. Na tak način smo lahko prepoznali vzroke za, kljub rasti še zmeraj, majhen delež ženskega podjetništva v svetu. Ugotovili smo, da je žensko podjetništvo precej drugačno od moškega podjetništva, ki je sicer tudi temelj opredeljevanju in podpiranju splošnega podjetništva v javnosti. Skozi diplomsko delo smo tako raziskali različnost podjetniških aspiracij med ženskami in moškimi ter vplivnost podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo. Naš cilj je bil odkriti vrsto podjetniškega udejstvovanja, ki bi ženske, predvsem tiste s podjetniško osebnostjo, pripeljal do življenjskega zadovoljstva. Pri pregledu literature in obstoječih raziskav smo se namreč lahko prepričali o pozitivnem vplivu podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo predvsem pri ljudeh, ki so tako privzgojeno (po vrednotah) kot tudi genetsko nagnjeni k podjetniški aktivnosti. Dejstvo je, da ženske, prav tako kot moški, življenjsko zadovoljstvo lahko dosegajo s samouresničenjem, torej z uresničenjem svojih potencialov, vendar pa je bistvena razlika v tem, da večina žensk poseduje tako karierni kot tudi družinski potencial (materinstvo), pri čemer pa je potreba po izpolnitvi enako močna pri obeh. Ženska bo zato za doseganje najvišje stopnje življenjskega zadovoljstva morala vzpostaviti močno ravnotežje med družinskim in kariernim življenjem, pri tem pa, smo ugotovili, je podjetniško udejstvovanje ena izmed najboljših alternativ.
Keywords: ŽENSKO PODJETNIŠTVO, ŽIVLJENJSKO ZADOVOLJSTVO, PODJETNIŠKO UDEJSTVOVANJE, MOTIVACIJA, ŽIVLJENJSKE VREDNOTE, URAVNOTEŽENJE DELO-ŽIVLJENJE
Published: 29.03.2016; Views: 808; Downloads: 78
.pdf Full text (1004,20 KB)

8.
ŽENSKO PODJETNIŠTVO V SLOVENIJI
Doroteja Zver, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega seminarja je bil preučiti, kakšne so značilnosti podjetništva v Sloveniji, ter ugotoviti, s kakšnimi ovirami se srečujejo ženske pri vključevanju v podjetništvo. Prav tako nas je zanimala vloga žensk na vodilnih položajih. V teoretičnem delu smo se najprej seznanili s tem, kaj sploh je podjetništvo in navedli nekaj definicij različnih avtorjev, prav tako smo opredelili tudi pojem žensko podjetništvo in raziskali, kakšne so značilnosti ženskega podjetništva v Sloveniji, proučili vlogo žensk na vodilnih položajih ter raziskali, s kakšnimi ovirami se srečujejo ženske pri vključevanju v podjetništvo. V empiričnemu delu pa smo opravili tri intervjuje z različnimi podjetnicami. Med sabo smo primerjali njihove odgovore in tako ugotovili, da so ne glede na starost skoraj podobnega mnenja, in sicer, da se ženske razlikujejo v vodenju od moških, saj so ženske bolj čutne in poslušne, imajo drugačno mnenje na nekaterih področjih kot pa moški in tudi drugače reagirajo. Ugotovili smo, da jih spodbujajo pri uresničevanju podjetniške kariere člani družine ter da so vse tri mnenja, da se v zadnjem času sicer bolj spodbuja žensko podjetništvo, kot se je v preteklosti, vendar še vseeno ne dovolj. Če primerjamo intervjuvane podjetnice in ostale podjetnice v Sloveniji (na osnovi poročil o opravljenih raziskavah v literaturi), lahko ugotovimo, da so si po določenih značilnostih precej podobne in da podobno tudi razmišljajo.
Keywords: podjetništvo v Sloveniji, razlike med podjetnicami in podjetniki, žensko podjetništvo, ovire pri vključevanju v podjetništvo, vloga žensk na vodilnih položajih, spodbude ženskemu podjetništvu
Published: 19.11.2015; Views: 2007; Downloads: 493
.pdf Full text (838,09 KB)

9.
RAZLIKE MED SPOLOMA PRI VKLJUČEVANJU V PODJETNIŠKO AKTIVNOST V SLOVENIJI
Sandra Bezjak, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Ljudje se za vstop v podjetništvo odločajo predvsem iz dveh motivov, iz priložnosti ali iz nuje. Kot smo lahko ugotovili, se vedno več odraslega prebivalstva v Sloveniji vključuje v podjetništvo zaradi priložnosti, kar je dober znak, saj niso tega prisiljeni storiti za preživetje. Še vedno se bistveno več moških, kot pa žensk odloča za podjetniško pot, saj so pogoji za njih še zmeraj bolj ugodni kakor za ženske. Opazimo lahko, da vključenost žensk v podjetništvo iz leta v leto zelo variira, zato bo potrebno še veliko vloženega truda in časa, da bodo ženske prisotne v podjetništvu vsaj približno toliko kot moški. Problem je v tem, da manj žensk kot moških v povprečju verjame, da so spodobne za podjetniško pot, ter v večji meri menijo, da nimajo potrebnih veščin, znanja in izkušenj. V Sloveniji, z namenom proučevanja podjetništva, poteka raziskava Globalni podjetniški monitor – GEM , ki jo izvaja Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko – poslovni fakulteti Univerze v Mariboru. Iz raziskave je razvidno, da lahko na vključevanje ljudi v podjetniško aktivnost zremo z optimizmom, saj le – to zadnja leta narašča. V diplomskem seminarju je bila izvedena tudi analiza podatkov, ki so bili pridobljeni s pomočjo GEM 2013. Skušali smo ugotoviti ali obstajajo razlike med moškimi in ženskami, pri vključevanju v podjetniško aktivnost v Sloveniji, poleg tega pa tudi razlike glede na starost, izobrazbo, dohodek, motivacijsko naravnanost, inovacijsko naravnanost in nagnjenost k rasti.
Keywords: podjetništvo, podjetniška aktivnost, podjetnik, žensko podjetništvo, GEM, razlike med spoloma, lastnosti podjetnikov, statistična analiza
Published: 10.11.2015; Views: 794; Downloads: 73
.pdf Full text (1,57 MB)

10.
PERCEPCIJA KOMPETENC SLOVENSKIH PODJETNIC
Sara Zagernik, 2015, bachelor thesis/paper

Abstract: V diplomski nalogi bomo predstavili kompetence, ki so pomembne za vsakdanje življenje ter kompetence, ki nam pomagajo, da smo uspešni podjetniki. Kompetence so lastnosti in značilnosti vsakega posameznika, ki mu omogočajo, da se sooči s problemi, ter da svoje delo opravi dobro in uspešno. Še posebej so pomembne, ko se odločimo, da bomo nekaj sami ustvarili. Kompetence pomagajo pri uspešnem vodenju podjetij in pri uresničevanju podjetniških sanj. Podjetništvo se pogosto omenja kot sredstvo izhoda iz krize, saj neposredno vpliva na zmanjšanje brezposelnosti in na gospodarsko rast. Vsem naj bi bilo enako dostopno, vendar kljub poudarjanju enakosti med spoloma vseeno opažamo, da v podjetništvu prevladujejo moški, delež žensk pa je še zmeraj razmeroma nizek. V diplomski nalogi bomo ugotavljali, kakšen je pomen ženskega podjetništva in katere so značilnosti slovenskih podjetnic. Naloga bo prispevala k temu, da spoznamo kompetence, ki jih potrebujemo za vstop v žensko podjetništvo ter da se ženske opogumijo in se v prihodnosti začnejo bolj vključevati v sfero podjetništva. Rezultati naloge bodo temeljili na odgovorih uspešnih slovenskih podjetnic.
Keywords: kompetence, žensko podjetništvo, odnos do ženskih podjetnic, spodbujanje ženskega podjetništva, značilnosti ženskih podjetnic
Published: 09.09.2015; Views: 813; Downloads: 140
.pdf Full text (498,89 KB)

Search done in 0.28 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica