| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 12
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
Slovenski podjetniški observatorij 2003
Miroslav Rebernik, Dijana Močnik, Jožica Knez-Riedl, Polona Tominc, Karin Širec, Matej Rus, Tadej Krošlin, Silvo Dajčman, final research report

Abstract: Monografija Slovenski podjetniški observatorij 2003 je sestavljena iz več raziskovalnih področij. V prvem delu je podan pregled trenutne stopnje podjetništva, ki je pripravljen na osnovi ekonomskih in statističnih podatkov. Razumevanje o tem, kaj se dogaja s slovenskimi podjetji, je pomembno ne samo zaradi izvajanja ustrezne nacionalne ekonomske politike, ampak tudi, da bi ugotovili prednosti in slabosti slovenskih podjetij in v primerjavi s podjetjih iz drugih evropskih držav. Če se želi Slovenija pridružiti najbolj razvitim evropskim državam, bo namreč morala pospešiti svojo gospodarsko rast. Drugi del monografije sestavlja več tem, ki temeljijo na primarni raziskavi vzorca 672 podjetij. Tako so vanj vključene naslednje teme: proučevanje odnosa med bankami in malimi in srednje velikimi podjetji (MSP) z vidika financiranja, proučevanje ženskega podjetništva, možnosti grozdenja ter značilnosti okoljske odgovornosti podjetij in razvoja kompetenc.
Keywords: podjetje, podjetnik, podjetništvo, žensko delo, mala podjetja, podjetniška demografija, financiranje MSP, žensko podjetništvo, grozdenje, okoljska odgovornost
Published in DKUM: 18.01.2017; Views: 1759; Downloads: 170
URL Link to full text
This document has many files! More...

2.
PODJETNIŠTVO ZA ŽENSKE - VPLIV PODJETNIŠKEGA UDEJSTVOVANJA NA ŽIVLJENSKO ZADOVOLJSTVO
Maja Velcer, 2015, undergraduate thesis

Abstract: Podjetništvo že od nekdaj velja za specifični način kariernega udejstvovanja, katerega se lotijo tisti posamezniki, ki še posebej cenijo neodvisnost in svobodo pri življenjskih odločitvah. V tem smislu podjetništvo ni zgolj način kariernega delovanja, pač pa gre za način življenja, ki podjetniku omogoča izpolnjevanje lastnega potenciala na najvišjem nivoju. Če je torej podjetništvo način življenja, potem nas zanima ali je lahko tudi pomemben dejavnik pri doseganju življenjskega zadovoljstva. Biti »srečen« oziroma »zadovoljen« je sicer lahko zelo širok pojem, a skozi naše diplomsko delo smo ugotovili, da obstaja močna povezava med izpolnjevanjem človekovih potencialov oziroma samoaktualizacijo in doseganjem življenjskega zadovoljstva. Ugotovili smo, da lahko človek dosega najvišjo stopnjo življenjskega zadovoljstva takrat, kadar izpolnjuje svojo najvišjo potrebo, potrebo po samouresničenju. Ker smo se v našem diplomskem delu dodatno osredotočili še na ženske, smo med drugim proučili tudi razlike med spoloma na področju življenjskih vrednot in pričakovanj, pa tudi same življenjske motivacije. Tako smo ugotovili, da imajo ženske večinoma drugačne vrednote od moških in da ta drugačnost vpliva tudi na karierne aspiracije. Ko smo proučevali podjetniške aspiracije žensk in moških smo prav tako ugotovili, da ženske vstopajo v podjetništvo z drugačnimi cilji in motivacijo. Na tak način smo lahko prepoznali vzroke za, kljub rasti še zmeraj, majhen delež ženskega podjetništva v svetu. Ugotovili smo, da je žensko podjetništvo precej drugačno od moškega podjetništva, ki je sicer tudi temelj opredeljevanju in podpiranju splošnega podjetništva v javnosti. Skozi diplomsko delo smo tako raziskali različnost podjetniških aspiracij med ženskami in moškimi ter vplivnost podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo. Naš cilj je bil odkriti vrsto podjetniškega udejstvovanja, ki bi ženske, predvsem tiste s podjetniško osebnostjo, pripeljal do življenjskega zadovoljstva. Pri pregledu literature in obstoječih raziskav smo se namreč lahko prepričali o pozitivnem vplivu podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo predvsem pri ljudeh, ki so tako privzgojeno (po vrednotah) kot tudi genetsko nagnjeni k podjetniški aktivnosti. Dejstvo je, da ženske, prav tako kot moški, življenjsko zadovoljstvo lahko dosegajo s samouresničenjem, torej z uresničenjem svojih potencialov, vendar pa je bistvena razlika v tem, da večina žensk poseduje tako karierni kot tudi družinski potencial (materinstvo), pri čemer pa je potreba po izpolnitvi enako močna pri obeh. Ženska bo zato za doseganje najvišje stopnje življenjskega zadovoljstva morala vzpostaviti močno ravnotežje med družinskim in kariernim življenjem, pri tem pa, smo ugotovili, je podjetniško udejstvovanje ena izmed najboljših alternativ.
Keywords: ŽENSKO PODJETNIŠTVO, ŽIVLJENJSKO ZADOVOLJSTVO, PODJETNIŠKO UDEJSTVOVANJE, MOTIVACIJA, ŽIVLJENJSKE VREDNOTE, URAVNOTEŽENJE DELO-ŽIVLJENJE
Published in DKUM: 29.03.2016; Views: 1338; Downloads: 135
.pdf Full text (1004,20 KB)

3.
4.
SPOLNO ZAZNAMOVANI POKLICI (UVELJAVLJANJE ŽENSK V TRADICIONALNO MOŠKIH POKLICIH)
Maja Krajnc, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Področje zaposlovanja je področje, kjer je neenakost med spoloma najbolj prisotna. Predvsem so ženske tiste, ki so deležne neenake obravnave. Neenakost med spoloma je mogoče najti v vseh družbah in kulturah. Te se med seboj razlikujejo zgolj v stopnji neenakosti, kar pomeni, da je ponekod ženskam omogočen lažji vstop na trg dela, drugje pa otežen. Kljub izboljšanju razmer skozi zgodovino do popolne odprave neenake obravnave še ni prišlo. Do razlikovanja prihaja predvsem pri zasedanju delovnih mest, možnostih napredovanja in zaslužku. Še posebej težko je enakopravnost doseči v tradicionalno tipičnih poklicih, ki veljajo za določen spol, kot je na primer delo znotraj policije, izobraževanja, gradbeništva, prevozništva in podobno. Oba spola sta si skozi zgodovino prisvojila mnogo predsodkov, kaj velja za moško in kaj za žensko delo. Ti predsodki so se vse do danes močno ukoreninili. Zaposlovanje v tipično moškem oziroma tipično ženskem poklicu ne predstavlja težave samo enemu spolu, temveč obema. Kljub temu pa so ženske tisti spol, ki je v slabšem položaju. Svet dela je predstavljen kot moška domena in ženski spol je tisti, ki je potisnjen v ozadje. Sodobno razvite družbe, tako države v svojih zakonodajah, kot tudi moški in ženske, stremijo k zmanjšanju in k odpravi neenakosti.
Keywords: spol, zaposlovanje, spolno zaznamovano delo, moško delo, žensko delo, predsodki, stereotipi, neenakost
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 3383; Downloads: 474
.pdf Full text (847,21 KB)

5.
6.
7.
8.
9.
10.
Managerke v slovenskih podjetjih : magistrsko delo
Jasmina Kadilnik, 2010, master's thesis

Keywords: podjetje, sodobnost, management, organizacija, vodenje, manager, spol, ženske, žensko delo, metodologija, problemi, analiza
Published in DKUM: 29.05.2012; Views: 1621; Downloads: 85
.pdf Full text (707,73 KB)

Search done in 0.27 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica