Search the digital library catalog

Abstract: Podjetništvo že od nekdaj velja za specifični način kariernega udejstvovanja, katerega se lotijo tisti posamezniki, ki še posebej cenijo neodvisnost in svobodo pri življenjskih odločitvah. V tem smislu podjetništvo ni zgolj način kariernega delovanja, pač pa gre za način življenja, ki podjetniku omogoča izpolnjevanje lastnega potenciala na najvišjem nivoju. Če je torej podjetništvo način življenja, potem nas zanima ali je lahko tudi pomemben dejavnik pri doseganju življenjskega zadovoljstva. Biti »srečen« oziroma »zadovoljen« je sicer lahko zelo širok pojem, a skozi naše diplomsko delo smo ugotovili, da obstaja močna povezava med izpolnjevanjem človekovih potencialov oziroma samoaktualizacijo in doseganjem življenjskega zadovoljstva. Ugotovili smo, da lahko človek dosega najvišjo stopnjo življenjskega zadovoljstva takrat, kadar izpolnjuje svojo najvišjo potrebo, potrebo po samouresničenju. Ker smo se v našem diplomskem delu dodatno osredotočili še na ženske, smo med drugim proučili tudi razlike med spoloma na področju življenjskih vrednot in pričakovanj, pa tudi same življenjske motivacije. Tako smo ugotovili, da imajo ženske večinoma drugačne vrednote od moških in da ta drugačnost vpliva tudi na karierne aspiracije. Ko smo proučevali podjetniške aspiracije žensk in moških smo prav tako ugotovili, da ženske vstopajo v podjetništvo z drugačnimi cilji in motivacijo. Na tak način smo lahko prepoznali vzroke za, kljub rasti še zmeraj, majhen delež ženskega podjetništva v svetu. Ugotovili smo, da je žensko podjetništvo precej drugačno od moškega podjetništva, ki je sicer tudi temelj opredeljevanju in podpiranju splošnega podjetništva v javnosti. Skozi diplomsko delo smo tako raziskali različnost podjetniških aspiracij med ženskami in moškimi ter vplivnost podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo. Naš cilj je bil odkriti vrsto podjetniškega udejstvovanja, ki bi ženske, predvsem tiste s podjetniško osebnostjo, pripeljal do življenjskega zadovoljstva. Pri pregledu literature in obstoječih raziskav smo se namreč lahko prepričali o pozitivnem vplivu podjetniškega udejstvovanja na življenjsko zadovoljstvo predvsem pri ljudeh, ki so tako privzgojeno (po vrednotah) kot tudi genetsko nagnjeni k podjetniški aktivnosti. Dejstvo je, da ženske, prav tako kot moški, življenjsko zadovoljstvo lahko dosegajo s samouresničenjem, torej z uresničenjem svojih potencialov, vendar pa je bistvena razlika v tem, da večina žensk poseduje tako karierni kot tudi družinski potencial (materinstvo), pri čemer pa je potreba po izpolnitvi enako močna pri obeh. Ženska bo zato za doseganje najvišje stopnje življenjskega zadovoljstva morala vzpostaviti močno ravnotežje med družinskim in kariernim življenjem, pri tem pa, smo ugotovili, je podjetniško udejstvovanje ena izmed najboljših alternativ.
Keywords: ŽENSKO PODJETNIŠTVO, ŽIVLJENJSKO ZADOVOLJSTVO, PODJETNIŠKO UDEJSTVOVANJE, MOTIVACIJA, ŽIVLJENJSKE VREDNOTE, URAVNOTEŽENJE DELO-ŽIVLJENJE
Published in DKUM: 29.03.2016; Views: 1338; Downloads: 135
Full text (1004,20 KB)

Abstract: Področje zaposlovanja je področje, kjer je neenakost med spoloma najbolj prisotna. Predvsem so ženske tiste, ki so deležne neenake obravnave. Neenakost med spoloma je mogoče najti v vseh družbah in kulturah. Te se med seboj razlikujejo zgolj v stopnji neenakosti, kar pomeni, da je ponekod ženskam omogočen lažji vstop na trg dela, drugje pa otežen. Kljub izboljšanju razmer skozi zgodovino do popolne odprave neenake obravnave še ni prišlo. Do razlikovanja prihaja predvsem pri zasedanju delovnih mest, možnostih napredovanja in zaslužku. Še posebej težko je enakopravnost doseči v tradicionalno tipičnih poklicih, ki veljajo za določen spol, kot je na primer delo znotraj policije, izobraževanja, gradbeništva, prevozništva in podobno. Oba spola sta si skozi zgodovino prisvojila mnogo predsodkov, kaj velja za moško in kaj za žensko delo. Ti predsodki so se vse do danes močno ukoreninili. Zaposlovanje v tipično moškem oziroma tipično ženskem poklicu ne predstavlja težave samo enemu spolu, temveč obema. Kljub temu pa so ženske tisti spol, ki je v slabšem položaju. Svet dela je predstavljen kot moška domena in ženski spol je tisti, ki je potisnjen v ozadje. Sodobno razvite družbe, tako države v svojih zakonodajah, kot tudi moški in ženske, stremijo k zmanjšanju in k odpravi neenakosti.
Keywords: spol, zaposlovanje, spolno zaznamovano delo, moško delo, žensko delo, predsodki, stereotipi, neenakost
Published in DKUM: 24.09.2014; Views: 3383; Downloads: 474
Full text (847,21 KB)

Keywords: demografija, statistika, statistično raziskovanje, statistični pregledi, ženske, žensko vprašanje, žensko delo, moški, partnerstvo, spol, zakonodaja, starost, etnične karakteristike, kultura, delo, poklicna uspešnost, znanje, družba, blaginja, upokojenci, medosebni odnosi, družina, nasilje, življenje, politika, socialna politika
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 3009; Downloads: 91
Link to full text

Keywords: podjetništvo, podjetnik, delovno mesto, ženske, delo, podjetje, ustanavljanje, priložnosti, občine, žensko delo, žensko vprašanje, trg delovne sile, delovno okolje, dejavnost, značilnosti, metode, delovanje, aktivnosti, empirične raziskave, mednarodne primerjave, Bosna in Hercegovina, Slovenija, analiza, organizacija, zaposlenost, delovna sila, podatki, rezultati, metode, raziskave, obdelava podatkov, vzorčenje
Published in DKUM: 30.05.2012; Views: 2320; Downloads: 170
Full text (1,19 MB)

Keywords: podjetje, sodobnost, management, organizacija, vodenje, manager, spol, ženske, žensko delo, metodologija, problemi, analiza
Published in DKUM: 29.05.2012; Views: 1621; Downloads: 85
Full text (707,73 KB)