| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 212
First pagePrevious page12345678910Next pageLast page
1.
Spolno nadlegovanje na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Aida Bajra, 2023, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je obravnavan resen problem spolnega nadlegovanja na delovnem mestu, kjer se lahko kadarkoli srečujejo zaposleni. Tako lahko na delovnem mestu postanemo žrtev fizičnega, spolnega in tudi psihičnega nasilja. Največkrat so žrtve nasilja predvsem mlade ženske, ki se ne zavedajo dela in vodstvene funkcije na delovnem mestu. Slabo vzdušje na delovnem mestu lahko privede do negativnih posledic, kjer lahko travmatične izkušnje povzročijo hude telesne, mentalne in psihosomatske posledice. Zanimalo nas je tudi, kateri so vzroki in dejavniki, ki vplivajo na spolno nadlegovanje, ter katere so posledice takoj po spolnem napadu in kasneje. Izvedeno je bilo nekaj raziskav o spolnemu nadlegovanju v Sloveniji, kjer je bilo ugotovljeno, da je ena izmed osmih žensk in eden izmed štirinajstih moških že doživelo spolno nadlegovanje. Med pomembnejšimi ugotovitvami je bila ta , da je vsaka tretja ženska žrtev verbalnega spolnega nadlegovanja in vsaka šesta žrtev fizičnega spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. Najpogostejši storilci so bili sodelavci, tem sledijo neposredno nadrejeni in zaposleni na vodstvenih pozicijah. Rezultati analize, kjer je sodelovalo 823 zaposlenih so pokazale, da je bilo v zadnjih šestih mesecih 10,4 % zaposlenih izpostavljenih spolnemu nadlegovanju na delovnem mestu, 18, 8 % pa jih je bilo priča pri spolnemu nadlegovanju. Delodajalci se morejo zavzemati za zaposlene in jih seznaniti s podano izjavo in podpisanim Dogovorom o preprečevanju nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter tekoče spremljati kvaliteto organizacije dela in načina vodenja dela. Za ugotavljanje in odpravo negativnih nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu, delodajalec sprejme splošni akt in v soglasju z delavskimi predstavniki določi pooblaščenca za sprejem prijav nadlegovanja. Ti predstavniki se zavzemajo, da bodo trajno spodbujali sodelavce h kolegialnemu vedenju na vseh organizacijskih ravneh družbe in da bodo trajno informirali sodelavce o oblikah in posledicah nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu. Veliko držav po svetu ima urejen sistem glede spolnega nadlegovanja na delovnem mestu. V Sloveniji imajo ključno vlogo pri preprečevanju spolnega nadlegovanja sprejeti pravni akti. Ti akti so Zakon o delovnih razmerjih, Zakon o javnih uslužbencev, Zakon o uresničevanju načela enakega obravnavanja.
Keywords: spolno nadlegovanje, žrtve nasilja, ženske, delovna mesta, diplomske naloge
Published in DKUM: 14.11.2023; Views: 95; Downloads: 26
.pdf Full text (887,59 KB)

2.
Vpliv filmske in televizijske industrije na lepotne standarde
Mojca Kupčič, 2023, master's thesis

Abstract: Magistrsko delo proučuje problematiko lepotnih standardov in vlogo žensk v filmski ter televizijski industriji. S pomočjo analize vsebin po Fiskeju smo ugotovili, da se industriji soočata s problemom pri prikazovanju ženskih likov, kjer so poudarjeni škodljivi lepotni standardi, predvsem vitkost. Izvedena anketa je potrdila vpliv filmov in televizijskih serij na oblikovanje lepotnih standardov ter nakazala, da lahko to vpliva tudi na samopodobo žensk. Večino anketirank skrbi, da se bodo zredile. Prihaja do posledic, kot je razmišljanje o dietah in lepotnih operacijah. V filmski in televizijski industriji je nujna večja raznolikost ženskih likov, predvsem vključevanje različnih telesnih tipov.
Keywords: Televizijska industrija, film, lepotni standardi, vpliv na ženske, vitkost
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 121; Downloads: 11
.pdf Full text (3,03 MB)

3.
Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih v Sloveniji
Lea Krulc, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Vodenje žensk v managementu se razlikuje od moških vodenjskih pristopov. Čeprav je njihova zastopanost v vodstvenih vlogah manjša, je njihov vodstveni slog edinstven in temelji na specifičnih lastnostih ter sposobnostih. Medtem ko se stil vodenja lahko razlikuje med posameznicami, obstajajo skupne značilnosti, ki se pogosto pojavljajo pri ženskah v vodstvenih vlogah. Te vključujejo empatičen pristop, poudarek na sodelovanju ter sposobnost kritičnega razmišljanja. Ženske na vodstvenih delovnih mestih so se izkazale kot enakovredne, če ne boljše vodje kot moški. Njihova sposobnost za vodenje je podprta z različnimi stili, ki jih uporabljajo. Pristopajo k vodenju z empatijo, kar prispeva k boljši komunikaciji in razumevanju sodelavcev. Prav tako so pogosto bolj naklonjene sodelovalnemu vodenju, kar spodbuja timsko delo in inovativnost. Poleg tega so ženske vodje bolj nagnjene k reševanju konfliktov na konstruktiven način. Kljub temu pa se soočajo z različnimi izzivi v vodstvenih položajih. Med temi so usklajevanje družine s kariero, stereotipi na delovnem mestu ter stekleni strop. Kljub višji izobrazbi ženske včasih zaradi ovir ne kandidirajo za višje pozicije v managementu. Raziskava je pokazala, da je delež žensk v vodstvu v Sloveniji manjši od deleža moških. Delež žensk na vodstvenih delovnih mestih nekoliko povečeval, je po letu 2019 začel upadati. Slovenija z drugimi EU državami in ugotovili, da sicer zaostaja v zastopanosti žensk v managementu, a ni med najslabšimi. Številne druge evropske države imajo precej višje deleže žensk na vodstvenih položajih pa vendar Slovenija ni med najnižjimi. Izvedena raziskava je pokazala potrebo po ukrepih za zmanjšanje neenakosti spolov na delovnem mestu. V diplomskem delu smo se pretežno osredotočili na raziskovanje stanja, je ta tematika pomembna osnova za nadaljnje preučevanje ukrepov za spodbujanje večje enakosti spolov v vodstvu.
Keywords: management, ženske, vodenje, managerka, Slovenija, neenakost, stereotipi, EU.
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 120; Downloads: 27
.pdf Full text (1,81 MB)

4.
Vpliv migrene na kakovost življenja žensk
Anja Jug, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Migreno imenujemo nevidna nadloga, ki lahko popolnoma onesposobi osebe – najpogosteje so to osebe ženskega spola. Še vedno se premalo pozornosti posveča vplivom migrenskih napadov. Namen zaključnega dela je raziskati, kako migrena vpliva na kakovost življenja pri ženskah. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili mednarodne podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja literature smo prikazali po PRISMA diagramu. Za sintezo izbrane literature smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Ženske z migreno imajo precej nižje skupne ocene kakovosti življenja ter telesnega in psihološkega zdravja kot ostala populacija. Po migrenskih napadih so pacientke fizično šibke, kar lahko zmoti njihove dnevne rutine. Hudi glavoboli in spremljajoče zdravstvene težave, ki jih povzroča migrena, lahko ovirajo normalno delovanje telesnih in umskih aktivnosti doma in na delovnem mestu. Razprava in zaključek: V pacientkinih družbenih krogih migrena še vedno ni sprejeta v svoji polni razsežnosti in velja kot izgovor za prekinitev družabnih ter delovnih obveznosti. Priporočljivo bi bilo dodatno izobraževanje zdravstvenega osebja in javnosti na področju migrene.
Keywords: migrena, ženske, kakovost življenja
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 112; Downloads: 20
.pdf Full text (1,26 MB)

5.
Reproduktivna avtonomija : master's thesis
Marija Brajović, 2023, master's thesis

Abstract: Cilj študije je bil opredeliti in analizirati pojem prekinitve nosečnosti v različnih pravnih sistemih ter jih primerjati s posebnim poudarkom na Hrvaški, Poljski in Sloveniji. Pravna definicija splava se v teh državah v veliki meri ujema in ga opisuje kot medicinski postopek, pri katerem se prekine nosečnost ob izpolnjevanju določenih pogojev. Vendar pa se razlikujejo okoliščine, v katerih je ta postopek dovoljen. Vprašanje je, kaj je razlog, da je pravica do prekinitve nosečnosti zakonsko tako različno sprejeta in urejena? Menimo, da obstaja vrsta zunanjih dejavnikov, ki neposredno vplivajo na oblikovanje zakonov, ki urejajo prekinitev nosečnosti kot pravico ženske, med katerimi so tradicija in kultura določene države, položaj žensk v družbi, pa tudi vpliv verskih skupnosti.
Keywords: pravica do splava, avtonomija ženske, varna prekinitev nosečnosti, zunanji dejavniki, pravica do pritožbe zdravnikove vesti, kršitev človekovih pravic
Published in DKUM: 17.10.2023; Views: 124; Downloads: 24
.pdf Full text (1,58 MB)
This document has many files! More...

6.
Vpliv spolnih stereotipov na vlogo žensk v medkulturnih poslovnih pogajanjih
Neva Florjančič, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske. V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti. Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah. Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Keywords: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 93; Downloads: 19
.pdf Full text (976,20 KB)

7.
Posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko
Sara Murko, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Motnje hranjenja, med katere spadajo anoreksija nervoza, bulimija nervoza in kompulzivno prenajedanje, so hude psihiatrične motnje, ki med nosečnostjo ženski in plodu povzročijo veliko težav in posledic. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so posledice motenj hranjenja med nosečnostjo za plod in žensko. Metode: Naredili smo pregled literaturo s pregledom, analizo in sintezo. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev iskali v podatkovnih bazah PubMed, Medline, CINAHL in v iskalniku Google Scholar s pomočjo iskalnega niza. Upoštevali smo smernice PRISMA, s katerimi smo predstavili potek iskanja. Rezultate smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele, pri čemer smo uporabili metodo analize in sinteze. Rezultati: Ugotovili smo, da motnje hranjenja med nosečnostjo povzročajo posledice plodu in ženki. Pri plodu prihaja do nizke telesne teže, majhne dolžine, majhnega glede na gestacijsko starost, bolezni dihal, nižjega kognitivnega razvoja, motenj govora, motenj v motoričnem razvoju tudi motenj pomanjkanja pozornosti/hiperaktivnosti (ADHD) in motenj avtističnega spektra (ASD). Pri ženskah pa prihaja do nizke telesne teže med nosečnostjo, carskega reza, prezgodnjega poroda in tveganje za dodatna obolenja. Razprava in zaključek: Težave z motnjami hranjenja pri ženskah so pogoste, v času nosečnosti pa lahko povzročijo še dodatne posledice, če niso ugotovljene. Zato je pomembno, da so ženske seznanjene s posledicami, ki jih motnje hranjenja povzročajo, ter se zavedajo posledic zase in za plod.
Keywords: motnje hranjenja, posledice, ženske, plod, nosečnost
Published in DKUM: 23.08.2023; Views: 244; Downloads: 69
.pdf Full text (1,02 MB)

8.
ŽENSKE IN RAZVOJ KARIERE V MANAGEMENTU
Nina Šmigoc, 2023, master's thesis

Abstract: Vedno več žensk zavzema visoke položaje na vseh ravneh poslovnega, političnega in družabnega življenja. Vendar se kljub temu še vedno najdejo mnenja, da ženske v družbi nimajo enakovredne moči, vloge in statusa, kot ga imajo moški. Pot, do katere so danes ženske prišle, je bila vsekakor dolga, še vedno pa bo potrebno veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih enako obravnavane kot moški. Moškim je veliko prihranjenega, ženske pa šele takrat, ko uskladijo kariero z družino, prebijejo stekleni strop. Pa vendar ženske niso edine, ki lahko vplivajo na to. Tukaj so tudi podjetja, ki lahko s svojo politiko izboljšajo položaj žensk, k temu pa pripomore tudi zakonodaja. Tudi moški so ženske skozi ves ta čas začeli sprejemati kot sebi enakovredne, kot poslovne partnerke. Ženske na položajih menedžerk dokazujejo, da je možno z ambicioznostjo in discipliniranostjo doseči enako ali veliko več kot moški na enakih položajih. Večina žensk si že pred začetkom kariere postavlja vprašanje, kariera in/ali družina, saj na ženske veliko bolj vpliva rojstvo otroka in skrb zanj kot na moške. Prav v obdobju, ko ženska začne ustvarjati kariero, se mora odločiti, ali želi biti mama, to pa seveda prinaša določene spremembe in bremena v življenju. Cikel ženske se močno razlikuje od cikla moškega. Ženske vsekakor pogosteje doživljajo konflikt med družino in delom kot moški, kljub temu, da je število delovnih ur v večji meri izenačeno med spoloma. Kariera ženske se razlikuje od moške predvsem v tem, da se ženske odločijo o kariernih možnostih šele takrat, ko razmislijo, kakšen vpliv bodo imele te na družino. V večini evropskih držav obstaja negativna povezanost med zaposlitvijo žensk in materinstvom. Kadar govorimo o enakopravnosti žensk na trgu dela, s tem mislimo na enake možnosti za zaposlitev, enako plačilo za enako zahtevno delo, enako dostopnost do zahtevnejših delovnih mest ter zagotavljanje enakih pogojev dela, ki upoštevajo specifične potrebe žensk, predvsem z vidika varovanja materinstva. Žal se še vedno potencial ženske delovne sile podcenjuje, saj je žensko delo podcenjeno, manj vrednoteno in slabše plačano, zato ženske na poklicni poti spremljajo številne težave in ovire. Kljub temu pa se ženske danes zavedajo, da je doseganje želenih rezultatov in uspehov v veliki meri odvisno od njih samih, njihovih ambicij, samozavesti, truda in želja.
Keywords: ženske, kariera, management
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 186; Downloads: 24
.pdf Full text (1,96 MB)

9.
Vpliv medijev pri odločitvi žensk za estetski kirurški poseg
Kristina Hriberšek, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Estetska kirurgija je postala zelo priljubljena in dostopna, veliko pozornosti ji posvečajo prav družbeni mediji. Posebno močan vpliv ima na mlade ženske, zlasti na tiste, ki še niso razvile ustrezne samopodobe. V zaključnem delu želimo predstaviti vpliv medijev pri odločanju žensk za estetski kirurški poseg. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled znanstvene literature. Članke smo iskali v podatkovnih bazah CINAHL, PubMed, Medline, Web of Science in APA PsycArticles s pomočjo ključnih besed, povezanih z obravnavano tematiko. Pri iskanju ustreznih člankov za zaključno delo smo vključili PRISMA-diagram ter uporabili hierarhijo dokazov, s katero smo ocenili moč dokazov v rezultatih člankov. V končno analizo in sintezo smo vključili članke, ki so vsebinsko ustrezni in v angleškem jeziku. Rezultati: V končno analizo smo glede na primernost vključili devet člankov. Rezultati analize so pokazali, da se ženske lažje odločajo za estetski kirurški poseg zaradi negativne samopodobe, ogledovanja materiala o estetski kirurgiji in velikega števila ur, preživetih na družbenih omrežjih. Pomembni vplivni dejavniki so tudi sovrstniki, ponotranjanje medijskih idealov in medijski pritiski. Razprava in sklep: Na videz osredotočeni trendi se hitro spreminjajo in naraščajo. Samopodoba in samozavest ženske določata, ali ima oglaševanje estetskih kirurških posegov preko medijev nanjo negativen ali pozitiven vpliv ter ali se bo kasneje posledično odločila zanj.
Keywords: mediji, ženske, samopodoba, kirurški poseg
Published in DKUM: 16.06.2023; Views: 300; Downloads: 40
.pdf Full text (941,55 KB)

10.
Nefarmakološki načini lajšanja menstrualne bolečine pri ženskah s primarno dismenorejo
Jana Kardinar, 2023, undergraduate thesis

Abstract: Uvod: Primarna dismenoreja pomeni prisotnost krčevite bolečine v času menstruacije, za lajšane katere ženske najpogosteje uporabljajo nesteroidne antirevmatike in oralne kontraceptive, vendar so ta zdravila pri nekaterih kontraindicirana ali povzročajo neželene učinke. V teh primerih si lahko pomagajo z nefarmakološkimi ukrepi za lajšanje menstrualnih bolečin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi nefarmakološkimi načini si ženske s primarno dismenorejo lajšajo bolečine in kakšna je njihova učinkovitost. Metode: V podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect smo za izdelavo zaključnega dela poiskali raziskave, pri čem smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo razvrstili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele. Rezultati: Raziskave so pokazale veliko različnih nefarmakoloških načinov lajšanja menstrualne bolečine pri primarni dismenoreji. Nefarmakološki ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite, so: akupunktura, injiciranje vitamina K3 v akupunkturne točke, transkutana električna živčna stimulacija, uživanje izvlečkov Erynga, ekstrakorporalna terapija z udarnimi valovi, moksibustija, medicinski taping, terapija z nizko stopnjo svetlobe in uživanje ingverja ter površinska uporaba ingverjevega olja. Razprava in zaključek: Ženske s primarno dismenorejo imajo na razpolago veliko možnosti za nefarmakološko lajšanje menstrualnih bolečin. Ena izmed bolj raziskanih je akupunktura. Značilnost nefarmakoloških ukrepov za zmanjševanje menstrualne bolečine je, da imajo zelo malo stranskih učinkov, pogosto pa jih sploh ni. Nekateri so primerni tudi za uporabo doma in za vsakodnevno uporabo.
Keywords: menstruacija, primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, nefarmakološki ukrepi, ženske
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 350; Downloads: 127
.pdf Full text (1,02 MB)

Search done in 0.19 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica