Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo proučuje problematiko lepotnih standardov in vlogo žensk v filmski ter televizijski industriji. S pomočjo analize vsebin po Fiskeju smo ugotovili, da se industriji soočata s problemom pri prikazovanju ženskih likov, kjer so poudarjeni škodljivi lepotni standardi, predvsem vitkost. Izvedena anketa je potrdila vpliv filmov in televizijskih serij na oblikovanje lepotnih standardov ter nakazala, da lahko to vpliva tudi na samopodobo žensk. Večino anketirank skrbi, da se bodo zredile. Prihaja do posledic, kot je razmišljanje o dietah in lepotnih operacijah. V filmski in televizijski industriji je nujna večja raznolikost ženskih likov, predvsem vključevanje različnih telesnih tipov.
Keywords: Televizijska industrija, film, lepotni standardi, vpliv na ženske, vitkost
Published in DKUM: 03.11.2023; Views: 121; Downloads: 11
Full text (3,03 MB)

Abstract: Uvod: Migreno imenujemo nevidna nadloga, ki lahko popolnoma onesposobi osebe – najpogosteje so to osebe ženskega spola. Še vedno se premalo pozornosti posveča vplivom migrenskih napadov. Namen zaključnega dela je raziskati, kako migrena vpliva na kakovost življenja pri ženskah. Metode: Izvedli smo narativni pregled literature. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili mednarodne podatkovne baze CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Potek iskanja literature smo prikazali po PRISMA diagramu. Za sintezo izbrane literature smo uporabili metodo vsebinske analize. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov, ki so ustrezali izbranim vključitvenim kriterijem. Ženske z migreno imajo precej nižje skupne ocene kakovosti življenja ter telesnega in psihološkega zdravja kot ostala populacija. Po migrenskih napadih so pacientke fizično šibke, kar lahko zmoti njihove dnevne rutine. Hudi glavoboli in spremljajoče zdravstvene težave, ki jih povzroča migrena, lahko ovirajo normalno delovanje telesnih in umskih aktivnosti doma in na delovnem mestu. Razprava in zaključek: V pacientkinih družbenih krogih migrena še vedno ni sprejeta v svoji polni razsežnosti in velja kot izgovor za prekinitev družabnih ter delovnih obveznosti. Priporočljivo bi bilo dodatno izobraževanje zdravstvenega osebja in javnosti na področju migrene.
Keywords: migrena, ženske, kakovost življenja
Published in DKUM: 24.10.2023; Views: 112; Downloads: 20
Full text (1,26 MB)

Abstract: Kljub ogromnemu družbenemu napredku so v današnjem času še vedno prisotni spolni stereotipi, ki posegajo na vsa področja našega osebnega življenja. Spolni stereotipi se v večini oblikujejo na podlagi tradicionalnih norm, kar posledično vpliva na vedenje, pričakovanja in vloge, povezane s spolom. V veliki meri so še vedno prisotni v poslovnem svetu, kjer so jim že dolgo časa podvržene predvsem ženske. V poslovnem okolju se srečujemo s situacijami, ki zahtevajo učinkovito reševanje konfliktov, doseganje sporazumov in uresničevanje ciljev, zaradi česar pogajanja postajajo ključna komunikacijska orodja za številna podjetja. V procese pogajanj pa pogosto nezavedno vpletamo prav tako spolne stereotipe, ki oblikujejo napačno percepcijo vlog in avtoritete ter vplivajo na vedenja udeležencev. Posledično se predvsem ženske pogajalke soočajo s preziranjem, podcenjevanjem njihovih kompetenc, pomanjkanjem enakih možnosti in dokazovanjem svoje usposobljenosti. Ker je razumevanje vpliva teh stereotipov ključno za razvoj potrebnih ukrepov in strategij, ki bi spodbujali enakost med spoloma in izboljšali položaj ženskih pogajalk, smo se odločili v diplomskem delu raziskovati, kaj so pogajanja ter kako potekajo in kaj so spolni stereotipi ter njihov vpliv na proces pogajanj. Osredotočili smo se na tri države, Švedsko, Japonsko in Slovenijo ter podrobneje analizirali njihovo kulturo, poslovni bonton, poslovne običaje, pogajanja ter položaj žensk v poslovnem svetu. Navedenemu je sledila primerjava ženskih pogajalk v omenjenih državah. Zastavili smo si še štiri raziskovalna vprašanja, s katerimi smo si prizadevali izvedeti ali imajo ženske na Švedskem močno vlogo v pogajanjih ali so na Japonskem prisotne razlike med moškimi in ženskimi pogajalci ter ali so ženske v Sloveniji zapostavljene v procesu pogajanj in ali se razlikujejo verbalna ter neverbalna komunikacija, pogajalske taktike in cilji žensk v teh treh državah. Ugotovili smo, da spolni stereotipi negativno vplivajo na ženske v pogajanjih. Na podlagi stereotipov se od njih pričakuje, da bodo kooperativne, prijazne in sočutne ter da se ne bodo samopromovirale, kar pa za njih predstavlja oviro. Če se ženske pogajalke ne držijo pripisanega stereotipnega vedenja, jih doletijo razne posledice v karieri. Pri primerjavi ženskih pogajalk, smo največjo razliko med državami opazili pri vlogi žensk v pogajalski skupini, kjer ženske na Švedskem zavzemajo močno vlogo, zaradi nizke prisotnosti stereotipov, na Japonskem ženske redko sodelujejo v pogajanjih, saj je tam prisotna patriarhalna mentaliteta, v Sloveniji pa imajo ženske bolj sodelovalno vlogo, zaradi še vedno navzočih nekaterih razlik med spoloma. Vse ženske uporabljajo spoštljive govorne vzorce, so potrpežljive, emotivne in posredne ter se morajo držati predpisanega neverbalnega vedenja kulture države. Poslužujejo se empatičnih in sodelovalnih pogajalskih taktik in se zavzemajo za dolgoročne odnose, doseganje dolgoročnih koristi ter so naklonjene sodelovanju in sklepanju kompromisov.
Keywords: Pogajanja, spolni stereotipi, ženske, Švedska, Japonska, Slovenija
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 93; Downloads: 19
Full text (976,20 KB)

Abstract: Vedno več žensk zavzema visoke položaje na vseh ravneh poslovnega, političnega in družabnega življenja. Vendar se kljub temu še vedno najdejo mnenja, da ženske v družbi nimajo enakovredne moči, vloge in statusa, kot ga imajo moški. Pot, do katere so danes ženske prišle, je bila vsekakor dolga, še vedno pa bo potrebno veliko truda, da bodo ženske na delovnih mestih enako obravnavane kot moški. Moškim je veliko prihranjenega, ženske pa šele takrat, ko uskladijo kariero z družino, prebijejo stekleni strop. Pa vendar ženske niso edine, ki lahko vplivajo na to. Tukaj so tudi podjetja, ki lahko s svojo politiko izboljšajo položaj žensk, k temu pa pripomore tudi zakonodaja. Tudi moški so ženske skozi ves ta čas začeli sprejemati kot sebi enakovredne, kot poslovne partnerke. Ženske na položajih menedžerk dokazujejo, da je možno z ambicioznostjo in discipliniranostjo doseči enako ali veliko več kot moški na enakih položajih. Večina žensk si že pred začetkom kariere postavlja vprašanje, kariera in/ali družina, saj na ženske veliko bolj vpliva rojstvo otroka in skrb zanj kot na moške. Prav v obdobju, ko ženska začne ustvarjati kariero, se mora odločiti, ali želi biti mama, to pa seveda prinaša določene spremembe in bremena v življenju. Cikel ženske se močno razlikuje od cikla moškega. Ženske vsekakor pogosteje doživljajo konflikt med družino in delom kot moški, kljub temu, da je število delovnih ur v večji meri izenačeno med spoloma. Kariera ženske se razlikuje od moške predvsem v tem, da se ženske odločijo o kariernih možnostih šele takrat, ko razmislijo, kakšen vpliv bodo imele te na družino. V večini evropskih držav obstaja negativna povezanost med zaposlitvijo žensk in materinstvom. Kadar govorimo o enakopravnosti žensk na trgu dela, s tem mislimo na enake možnosti za zaposlitev, enako plačilo za enako zahtevno delo, enako dostopnost do zahtevnejših delovnih mest ter zagotavljanje enakih pogojev dela, ki upoštevajo specifične potrebe žensk, predvsem z vidika varovanja materinstva. Žal se še vedno potencial ženske delovne sile podcenjuje, saj je žensko delo podcenjeno, manj vrednoteno in slabše plačano, zato ženske na poklicni poti spremljajo številne težave in ovire. Kljub temu pa se ženske danes zavedajo, da je doseganje želenih rezultatov in uspehov v veliki meri odvisno od njih samih, njihovih ambicij, samozavesti, truda in želja.
Keywords: ženske, kariera, management
Published in DKUM: 16.08.2023; Views: 186; Downloads: 24
Full text (1,96 MB)

Abstract: Uvod: Primarna dismenoreja pomeni prisotnost krčevite bolečine v času menstruacije, za lajšane katere ženske najpogosteje uporabljajo nesteroidne antirevmatike in oralne kontraceptive, vendar so ta zdravila pri nekaterih kontraindicirana ali povzročajo neželene učinke. V teh primerih si lahko pomagajo z nefarmakološkimi ukrepi za lajšanje menstrualnih bolečin. Namen zaključnega dela je ugotoviti, s katerimi nefarmakološkimi načini si ženske s primarno dismenorejo lajšajo bolečine in kakšna je njihova učinkovitost. Metode: V podatkovnih bazah PubMed in ScienceDirect smo za izdelavo zaključnega dela poiskali raziskave, pri čem smo si pomagali z iskalnim nizom in zastavljenimi omejitvami. Potek iskanja smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo razvrstili s pomočjo hierarhije dokazov. Analizo in sintezo smo predstavili deskriptivno ter v obliki tabele. Rezultati: Raziskave so pokazale veliko različnih nefarmakoloških načinov lajšanja menstrualne bolečine pri primarni dismenoreji. Nefarmakološki ukrepi, ki so se izkazali za učinkovite, so: akupunktura, injiciranje vitamina K3 v akupunkturne točke, transkutana električna živčna stimulacija, uživanje izvlečkov Erynga, ekstrakorporalna terapija z udarnimi valovi, moksibustija, medicinski taping, terapija z nizko stopnjo svetlobe in uživanje ingverja ter površinska uporaba ingverjevega olja. Razprava in zaključek: Ženske s primarno dismenorejo imajo na razpolago veliko možnosti za nefarmakološko lajšanje menstrualnih bolečin. Ena izmed bolj raziskanih je akupunktura. Značilnost nefarmakoloških ukrepov za zmanjševanje menstrualne bolečine je, da imajo zelo malo stranskih učinkov, pogosto pa jih sploh ni. Nekateri so primerni tudi za uporabo doma in za vsakodnevno uporabo.
Keywords: menstruacija, primarna dismenoreja, menstrualna bolečina, nefarmakološki ukrepi, ženske
Published in DKUM: 22.05.2023; Views: 350; Downloads: 127
Full text (1,02 MB)