Search the digital library catalog

Abstract: Zelišča se že od nekdaj uporabljajo v medicinske namene, saj predstavljajo pomemben vir spojin z antioksidativnim delovanjem, ki obranijo človeški organizem pred boleznimi, tesno povezanimi z oksidativnimi procesi v telesu. Pomanjkanje znanja o kemijski sestavi, bioloških učinkih in pravilni uporabi naravnih pripravkov lahko povzroči različne neželene stranske učinke, zato je potreba po teh informacijah velika. Cilj diplomskega dela je bil določiti biološke aktivnosti v ekstraktih iz treh različnih zelišč, in sicer žajblja, oljčnih listov in kamilice. Vzorce ekstraktov smo pridobili s pomočjo konvencionalne in Soxhlet ekstrakcije. Ekstrakcije smo izvajali pri različnih temperaturah (40 °C, 60 °C in 80 °C) in različnih razmerjih acetona in vode (čista voda, 50 % vodna raztopina acetona in čisti aceton). Najvišji izkoristek smo dosegli s konvencionalno ekstrakcijo pri ekstraktu kamilice (35,79 %), kjer smo kot topilo uporabili čisto vodo pri 60 °C. Vsebnost totalnih fenolov smo določili s Folin-Ciocalteu metodo. Najvišjo količino totalnih fenolov (34,11 mg GA/g materiala) smo ekstrahirali iz žajblja s pomočjo konvencionalne ekstrakcije z vodo pri 80 °C. Vsebnost celokupnih flavonoidov smo določili s kalorimetrično metodo z uporabo AlCl3 reagenta in ugotovili, da smo najvišjo količino ekstrahirali iz žajblja (13,50 mg QU/g materiala) s konvencionalno ekstrakcijo s 50 % vodno raztopino acetona pri 60 °C. Ekstrakti žajblja so pokazali najvišje antioksidativne aktivnosti, kjer smo najvišjo vrednost določili v ekstraktu žajblja, pridobljenem pri 40 °C s čistim acetonom (86,25 %). Maksimalno antiinflamatorno aktivnost smo določili v ekstraktu žajblja (17,50 %), pridobljenem pri 60 °C s čisto vodo, medtem ko smo najvišjo antihiperglikemično aktivnost določili pri ekstraktu kamilice (45,61 %), pridobljenemu s konvencionalno ekstrakcijo s čistim acetonom pri 40 °C. Ugotovili smo, da so bile konvencionalne ekstrakcije z vodo in 50 % vodno raztopino acetona za določanje antioksidativnih in bioloških aktivnosti proučevanih vzorcev primernejše od Soxhletovih ekstrakcij s čistim acetonom. Prav tako smo za vsako od zelišč dokazali, da so biološko aktivna in lahko imajo zdravilne učinke.
Keywords: ekstrakcija, oljčni listi, kamilica, žajbelj, bioaktivne komponente, polifenoli
Published in DKUM: 20.01.2022; Views: 1250; Downloads: 157
Full text (4,60 MB)

Abstract: Namen diplomskega dela je bil proučiti uspešnost razmnoževanja žajblja (Salvia officinalis L.) na generativni in vegetativni način. Pri generativnem razmnoževanju smo proučevali vpliv okolja in termina setve na vznik in na morfološke značilnosti sejancev. Semena smo sejali v treh terminih v dveh okoljih: v steklenjaku in v plastenjaku. Ugotovili smo, da so semena bolje vzniknila v plastenjaku v vseh treh terminih. V prvem terminu je bil vznik 32-odstoten, v drugem 40-odstoten, in v tretjem 52-odstoten. Prav tako so sejanci, ki smo jih gojili v plastenjaku, imeli v 2. in 3. terminu setve statistično značilno večje število listov, bili so krajši in razvili so močnejši koreninski sistem. Pri potaknjencih smo v treh terminih proučevali vpliv rastnega regulatorja, indol-3-maslene kisline v koncentraciji 0,1 %, na ukoreninjanje in morfološke lastnosti ukoreninjenih potaknjencev. Potaknjence smo koreninili v steklenjaku v dveh okoljih: v okolju megljenja in pod polietilensko folijo. Na osnovi rezultatov ugotavljamo, da je v obeh okoljih prvi termin potikanja (1. julij) najprimernejši, saj smo dosegli nad 93-odstotno ukoreninjenost. V okolju megljenja se uspešnost koreninjenja podaljša do konec avgusta. Dodajanje rastnega regulatorja vpliva na povečanje določenih morfoloških lastnosti.
Keywords: žajbelj, Salvia officinalis L., generativno razmnoževanje, vegetativno razmnoževanje, rastni regulator
Published in DKUM: 30.03.2015; Views: 2781; Downloads: 213
Full text (942,30 KB)