Search the digital library catalog

Keywords: računalništvo, programska orodja, računalniški programi, Watson, baze podatkov, policija, študije primerov
Published in DKUM: 11.03.2024; Views: 163; Downloads: 6
Full text (289,82 KB)

Abstract: V prispevku obravnavamo inovacijsko zmožnost kot današnji ključni vir v branjenju konkurenčne prednosti. Ker je razvijanje inovacijske zmožnosti za podjetja odločilnega pomena, je priporočljivo vedeti, kateri so viri, ki omogočajo njeno razvijanje. Na podlagi izvedenih globinskih intervjujev na primeru šestih reprezentativnih podjetij s področja informatike ugotavljamo, da so najpomembnejši notranji viri človeški in organizacijski. Kot najpomembnejši zunanji viri so bili prepoznani kupci, partnerji in konkurenti. Izsledki raziskave kažejo, da so uspešnejša tista podjetja, ki znajo ciljno povezati inovacijsko in menedžersko zmožnost ter zmožnost ravnanja s človeškimi viri. Prispevek prinaša spoznanja in pomembne napotke tako za teoretike kot praktike.
Keywords: Slovenija, informatika, inovacije, uspešnost, uspešnost poslovanja, podjetje, študije, študije primerov
Published in DKUM: 06.09.2023; Views: 392; Downloads: 0

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je proučiti opravila, ki jih pri varovanju nakupovalnega središča, kot privatiziranega urbanega prostora, izvaja zasebnovarnostno osebje. Avtorji želijo ugotoviti, kakšno je razmerje med tipičnimi varnostnimi/ policijskimi/nadzorstvenimi opravili, ki jih najbolje okarakterizirajo zakonsko opredeljeni ukrepi zasebnega varnostnika, in drugimi opravili, ki imajo za cilj predvsem zagotavljanje prijetnega in sproščenega počutja strank ter zadovoljstva naročnikov zasebnovarnostnih storitev. Metode: Prispevek temelji na raziskavi, ki je bila opravljena s pomočjo kvalitativnih metod raziskovanja, predvsem z metodo načrtnega neposrednega opazovanja za proučevanje dogajanj v nakupovalnem središču in reakcijo zasebnih varnostnikov na to dogajanje ter metodo intervjuja za pojasnitev organizacije varovanja in upravljanja z nakupovalnim središčem. Ugotovitve: Proučevano nakupovalno središče se je v opazovanem obdobju pokazalo za varen in do obiskovalcev prijazen urbani prostor. To dokazuje tudi opravljeno delo zasebnih varnostnikov, ki je obsegalo in zahtevalo predvsem ukrepe opozarjanja in izrekanja ustnih navodil (odredb) obiskovalcem, medtem ko dogodkov, ki bi zahtevali druge, ostrejše ukrepe varnostnikov (od preprečitve vstopa ali izstopa in zadržanja osebe do uporabe fizične sile ali sredstev za vklepanje in vezanje) v opazovanem obdobju ni bilo. Omejitve/uporabnost raziskave Raziskava vključuje le vidik varovanja skupnih prostorov nakupovalnega središča, ne opredeljuje pa se do razmerij med posameznimi ponudniki/ izvajalci zasebnovarnostnih storitev, ki jih najemajo poslovni subjekti znotraj nakupovalnega središča. To ostaja izziv za nadaljnje raziskovanje. Praktična uporabnost: Tako zasebnovarnostna podjetja kot tudi naročniki/uporabniki njihovih storitev so z raziskavo dobili nevtralen vpogled v dejanske razsežnosti opravljanja varnostno-nadzorstvenih in drugih funkcij zasebnih varnostnikov v nakupovalnem središču. Prav tako bodo ugotovitve pomembne za premislek o smotrnosti drobitve zasebnovarnostnih storitev med različne ponudnike teh storitev v enem nakupovalnem središču, kakor tudi o (ne)koordinaciji in (ne) sodelovanju med varnostniki v lokalih in varnostniki nakupovalnega središča. Izvirnost/pomembnost prispevka: Članek predstavlja rezultate raziskave o dejanski vlogi zasebnega varovanja kot neformalnega družbenega nadzorovalca v privatiziranih urbanih prostorih. Gre za prvo tovrstno raziskavo v Sloveniji.
Keywords: zasebno varovanje, nakupovalna središča, privatizirani urbani prostori, študije primerov, Slovenija
Published in DKUM: 20.04.2020; Views: 978; Downloads: 99
Full text (385,59 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Insolventnost je finančni položaj dolžnika, ki nastane ob trajnejši nelikvidnosti in predstavlja predpostavko in razlog, za začetek postopkov zaradi insolventnosti. Sam začetek postopkov zaradi insolventnosti sicer še ne pomeni, da je bilo storjeno kaznivo dejanja, vendar sama posledica zbuja sum storitve oziroma kršitve varstva poslovanja gospodarskih družb. Insolvenčna kazniva dejanja predstavljajo poseben segment gospodarske kriminalitete, ki sicer še nima statusa samostojnega subjekta. V bistvenem insolvenčna kazniva dejanja razumemo kot kazniva dejanja, katerih posledica je začetek enega od postopkov zaradi insolventnosti. Taka dejanja predstavljajo predvsem načrtno slabšanje premoženjskega položaja dolžnika, oziroma lahko gre na drugi strani tudi za povečevanje obveznosti (prezadolženost). Enako kot pri gospodarski kriminaliteti na splošno velja, da domnevna škoda, ki nastane s tovrstnimi kaznivimi dejanji je velika. Preiskovanje insolvenčne kriminalitete predstavlja kompleksno in zahtevno področje, ki od preiskovalcev zahteva obilne izkušnje in znanja s področja prava, gospodarskega poslovanja, računovodstva, davčne zakonodaje, varstvoslovja, ipd.. V določenih primerih se zahteva tudi specifično znanje glavne dejavnosti preiskovane družbe. Težavnost se pojavi že pri samem odkrivanju tovrstnih kaznivih dejanj, saj se ta velikokrat skrivajo v obliki običajnega gospodarskega poslovanja. Dodatna težavnost predstavlja tudi to, da so taka dejanja (poslovni dogodki) velikokrat varovana s poslovno tajnostjo. Namen pregona insolvenčne kriminalitete je v širšem smislu zavarovanje gospodarstva in pravnega poslovanja družb. V ožjem smislu gre za zavarovanje interesov in pravic upnikov in drugih oseb, ki so povezane s poslovanjem družbe.
Keywords: insolventnost, prisilne poravnave, stečajni postopki, insolvenčna kazniva dejanja, prevare, storilci, oškodovanci, preiskovanje, primeri, študije primerov, SCT, magistrska dela
Published in DKUM: 20.06.2019; Views: 1233; Downloads: 179
Full text (1,04 MB)

Abstract: V filmih protagonist zaradi storjene krivice vzame pravico v svoje roke in sam obračuna s sovražniki, seveda brez pomoči države. Po maščevanju in zadoščenju se protagonist vrne kot zmagovalec oziroma heroj. Pri tem gre za značilno obliko pojava, ki se imenuje vigilantizem. Vigilantizem je dejanje oz. sklop dejanj, kjer posameznik ali skupina vzame zakon v »svoje roke« v prepričanju, da se mu/ji je zgodila krivica in da mu/ji država ne more pomagati ali pa je pri tem neučinkovita, nepoštena (pokvarjena) ali podkupljiva. Vigilantizem se pojavlja po vsem svetu, najdaljšo in najbogatejšo tradicijo prakticiranja vigilantizma pa zasledimo v ZDA. Obstajajo različne definicije vigilantizma, ki so v veliki meri odvisne od prostora in časa, v katerem se pojavljajo in uporabljajo. Vigilanti večino časa delujejo izven zakonskih okvirov v prepričanju, da lahko spremenijo obstoječi državni sistem. Izven zakonskih okvirov zakonodaje ZDA sta delovala tudi Edward Snowden in Bradley (Chelsea) Manning. Oba sta zaradi prepričanja, da je država postala pokvarjena, posredovala javnosti več milijonov zaupnih državnih podatkov ter s tem tvegala življenje in svobodo. Med eno od vigilantskih skupin spada tudi The Minuteman Project, ki je delovala na ameriško-mehiški meji z namenom preprečiti vstop ilegalnim imigrantom. Družba in država lahko različno sprejemata vigilantizem. Kako družba sprejme vigilanta, je odvisno od sprejemljivosti dejanj vigilanta. Kako država sprejme vigilanta, je odvisno od pravnega reda države.
Keywords: kriminaliteta, nadzor, preprečevanje kriminalitete, vigilantizem, vigilanti, študije primerov, diplomske naloge
Published in DKUM: 17.01.2018; Views: 1812; Downloads: 220
Full text (981,08 KB)