Search the digital library catalog

Abstract: Diplomsko delo raziskuje vpliv študija v tujini na osebne vrednote študentov, ki sodelujejo v izmenjavnih programih. Namen dela je ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način bivanje v drugi državi vpliva na spremembo stališč, prioritet in identitete študentov. Poseben poudarek je namenjen dejavnikom, kot so dolžina trajanja izmenjave, kulturne razlike med državami, osebnostne značilnosti študentov ter njihova prejšnja mednarodna izkušnja. V teoretičnem delu je pojasnjen pojem osebnih vrednot, njihov razvoj ter vloga družbenega in kulturnega okolja pri njihovem oblikovanju. Empirični del obsega raziskavo, izvedeno med študenti pred in po izmenjavi, kjer so bile analizirane spremembe v njihovih vrednotah in stališčih. Rezultati kažejo, da študij v tujini prispeva k večji odprtosti, strpnosti, samostojnosti in samozavesti študentov, hkrati pa prinaša tudi izzive, med katerimi izstopata kulturni in povratni kulturni šok. Zaključuje se, da ima mednarodna mobilnost pomemben transformativni potencial v akademskem, osebnem in družbenem razvoju študentov.
Keywords: Študij v tujini, Osebne vrednote, Medkulturna izmenjava, Erasmus+, Prilagajanje študentov
Published in DKUM: 22.10.2025; Views: 0; Downloads: 3
Full text (1,04 MB)

Abstract: Študentsko obdobje je čas pomembnih življenjskih odločitev, ki prinašajo številne spremembe in izzive. Nekateri študenti v tem obdobju začutijo željo po ustvarjanju družine, kar pomeni dodatno odgovornost. To prinese zahteve po usklajevanju različnih življenjskih vlog. Študentske družine se pogosto soočajo z izzivi, povezanimi z usklajevanjem študijskih obveznosti, družinskega in partnerskega življenja ter starševskih nalog. Osrednji cilj raziskave je bil pridobiti vpogled v življenjske situacije študentskih družin v Sloveniji, s poudarkom na izzivih starševstva med študijem in strategijah, ki jih študenti starši uporabljajo za njihovo premagovanje. V teoretičnem delu so predstavljeni ključni pojmi za razumevanje obravnavane tematike, v empiričnem delu pa so na podlagi intervjujev s študenti starši analizirane njihove vsakdanje izkušnje in izzivi, s katerimi se soočajo v vlogi starša in študenta hkrati. Ugotovitve raziskave kažejo, da se študentske družine soočajo z različnimi izzivi, kot so časovna stiska, finančna in bivanjska negotovost, psihična obremenjenost in pomanjkanje prilagodljivosti v študijskem okolju. Ključno vlogo pri uspešnem usklajevanju študijskih in starševskih obveznosti imajo skrbno načrtovanje, prilagodljivost, podpora partnerja in širše družine ter razumevanje visokošolskih institucij za specifične potrebe študenta starša. Kljub mnogim izzivom številni študenti starši razvijejo pomembne kompetence in spretnosti, kot so učinkovito upravljanje časa, visoka motivacija in psihična odpornost, kar jim pomaga pri akademskem uspehu in pri vzdrževanju družinskega ravnovesja.
Keywords: študij, otrok, izzivi, študentska družina, študenti starši.
Published in DKUM: 29.09.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (2,04 MB)

Abstract: Odvetništvo je samostojna in neodvisna služba, ki je urejena s pravnimi akti. Ker samostojnost odvetništva pomeni organizacijsko neodvisnost od državne oblasti, tudi odvetniške stroške odvetništvo ureja samo. Odvetniki se lahko za plačilo dogovorijo na različne načine, in sicer se lahko glede plačila dogovorijo s stranko ali pa jim stroške krije državni proračun v zvezi z odobreno brezplačno pravno pomočjo ali pri zastopanju po uradni dolžnosti. Največja problematika se pojavi, da sodišča in drugi državni organi priznavajo odvetniške stroške v teh dveh primerih, pri čemer zaradi pavšalno urejene zakonodaje prihaja do neenotne sodne prakse in različne uporabe določb v praksi. Odvetniška tarifa je temelj za obračunavanje odvetniških stroškov, Odvetniška zbornica Slovenije pa je tudi sprejela obvezne razlage in pojasnila v zvezi s priznavanjem odvetniških stroškov s strani sodišč, ravno z namenom, da bi bile določbe jasnejše. Veliko je vprašanj, kako se določeni odvetniški stroški priznavajo v praksi. Eni izmed teh sta zagotovo konferenca s stranko in študij spisa. Večinsko mnenje sodišč je, da so te storitve že vštete v storitve zastopanja stranke, saj zastopanje ni možno brez predhodnega pogovora s stranko in študijem vseh listin, vendar se v nekaterih primerih konferenca s stranko in študij spisa štejeta kot samostojni storitvi. Dileme se pojavljajo prav tako pri priznavanju potnih stroškov in stroškov za odsotnost iz pisarne. V kazenskem postopku pa je recimo tudi problematično vprašanje zaključna beseda, saj se slednja lahko poda ustno na zapisnik na zadnjem naroku ali vloži tudi pisno, zato se tukaj pojavlja vprašanje, ali se v slednjem primeru lahko prizna kot obrazložena vloga. So pa še nekateri dejavniki, ki lahko vrednost storitev tudi zvišajo. Med drugim je to vlaganje pravnega sredstva zoper meritorno ali nemeritorno odločbo ali zastopanje stranke za več kaznivih dejanj hkrati ali nadaljevalno kaznivo dejanje. Posebnost pa se pojavi tudi pri izvensodnih postopkih, recimo pri mediaciji, in sicer pri sklenitvi sodne poravnave v postopku mediacije, saj prav tako lahko privede do velikih odstopanj glede na to, v katerem delu postopka je bila poravnava sklenjena.
Keywords: načelo enakosti, odvetniška tarifa, brezplačna pravna pomoč, zastopanje po uradni dolžnosti, konferenca s stranko, študij spisa, kaznivo dejanje, zaključna beseda
Published in DKUM: 04.09.2025; Views: 0; Downloads: 57
Full text (716,83 KB)

Abstract: Namen prispevka: Namen prispevka je na podlagi celovitega pregleda literature o legitimnosti in samozaznavi legitimnosti v zaporskem okolju predstaviti najnovejša spoznanja raziskovalnega področja in identificirati vrzeli v obstoječem znanju o pomenu legitimnosti v zaporih. Metode: Opravljen je bil celovit pregled študij, ki so se osredotočale na empirično raziskovanje zaznav legitimnosti zaporskega osebja pri obsojencih in samozaznavi legitimnosti zaporskih delavcev, s postavitvijo robustnih kriterijev za vključitev študij v vzorec in uporabe metode PRISMA. Ugotovitve: Pregled raziskovanja legitimnosti v zaporskem okolju je pokazal, da prevladujejo študije o zaznavi legitimnosti avtoritete pri obsojencih, saj so študije o samozaznavi legitimnosti zaporskega osebja predstavljale manj kot tretjino vseh študij v vzorcu. Zaznava legitimnosti zaporskih delavcev pri obsojencih primarno temelji na postopkovni pravičnosti in dobrih odnosih med zaporskim osebjem in obsojenci. Raziskovanje zaznav lastne legitimnosti je izpostavilo problem primernosti obstoječih modelov, ki temeljijo na triadi priznavanja, za merjenje samozaznave legitimnosti avtoritet v zaporskem okolju. Omejitve/uporabnost raziskave: Omejitve študije so vidne v strogih kriterijih za vključitev znanstvenih del v vzorec, ki ne predvidevajo vključitve teoretičnih in preglednih študij ter zaključnih del, ki so se osredotočale na legitimnost v zaporskem okolju. Praktična uporabnost: Identifikacija ključnih dejavnikov, ki se povezujejo z obema naravama legitimnosti, je uporabna za razvoj ustreznih odnosov zaporskih delavcev z obsojenci, ki predstavljajo temelj za resocializacijo obsojencev in zagotavljanje reda v zaporskem okolju, ki temelji na komunikaciji in ne na uporabi prisile nad zaprtimi osebami. Izvirnost/pomembnost prispevka: V prispevku je opravljen celovit pregled empiričnih študij s področja legitimnosti v zaporskem okolju ter analiza in sinteza ugotovitev, ki pomembno prispevajo k teoriji o legitimnosti in obstoječem znanju o pomenu legitimnosti v zaporih.
Keywords: legitimnost, samozaznava legitimnosti, raziskovanje, sistematični pregled študij, zaporsko okolje
Published in DKUM: 09.07.2025; Views: 0; Downloads: 22
Full text (502,56 KB)
This document has many files! More...

Abstract: Visokošolskim učiteljem je skupno delo s študenti, ne pa tudi zavedanje, da je pristop k poučevanju tako pomemben, kot je pomembna vsebina. V okviru projekta INOVUP se izvajajo usposabljanja visokošolskih učiteljev s področja visokošolske didaktike za izboljševanje kakovosti poučevanja, osrednja predpostavka projekta pa je, da je način poučevanja povezan s pridobljenim znanjem, razumevanjem vsebine, motivacijo za delo in sodelovanjem med študenti in učitelji. V prispevku obravnavamo odzive na pričakovanja do usposabljanj in uresničitev teh pričakovanj. Rezultati kažejo, da je pri skoraj treh četrtinah udeležencev motivacija za udeležbo želja po praktičnem, uporabnem znanju. Udeleženci so večinoma zadovoljni z usposabljanji, za katere menijo, da imajo pozitiven doprinos k pridobitvi teoretičnih in praktičnih znanj ter k motivaciji za nadaljnje poglabljanje znanja. Na osnovi teh ugotovitev je mogoče oblikovati priporočila za posodobitve in nadgradnje usposabljanj.
Keywords: visoko šolstvo, visokošolska didaktika, usposabljanja, pričakovanja udeležencev, visokošolski študij, visokošolski učitelji, projekti
Published in DKUM: 26.06.2025; Views: 0; Downloads: 6
Full text (1,29 MB)
This document has many files! More...