1. Aktivna soudeležba študentov kot osnova za kakovosten študijJurka Lepičnik-Vodopivec, Maja Hmelak, 2015, independent scientific component part or a chapter in a monograph Abstract: Študij je vedno odvisen od časa in prostora, v katerem poteka, ter tega, kako profesorji organizirajo delo. Postmoderna družba je družba nenehnih sprememb (kulturnih, političnih, družbenih), ki zahtevajo prilagajanje tako od posameznikov kot tudi organizacij. In zato je tudi študij, še posebno kakovost njegove izvedbe, močno odvisen od širših družbenih dogajanj in (ali pa še posebno) osebe (profesorja), ki je neposredno odgovorna za njegovo izvedbo. Kot protiutež profesorju je študent, torej oseba, željan novega znanja in dokazovanja svojih dosedanjih sposobnosti, spretnosti, znanja. Njune poti se srečujejo, da pa bi tudi sodelovala, si je treba prizadevati za aktivno udeležbo obeh. Avtorici v članku tako preučujeta problem kakovostnega študija z vidika aktivnosti študentov, predvsem se osredotočata na dejavnike in osebe, ki k temu pripomorejo, pa tudi načine za njegovo uresničitev. V prvem delu predstavljata teoretična izhodišča, pri čemer sta soočili razmišljanja različnih avtorjev (Apple 1992; Biutink 2009; Lepičnik Vodopivec 2002; Saracho in Spodek 2007 in drugi) ter podali odgovore na vprašanja o kakovostnem študiju preko aktivnosti samih študentov. Ob tem sta posegli tako na področje strokovnega izobraževanja in učenja kot tudi osebnostnega razvoja oseb, ki v procesu aktivnega študija sodelujejo (študentje in profesorji). V drugem delu predstavljata in utemeljujeta možnosti, načine in naloge za spodbujanje aktivnosti študentov. Osredotočili sta se na študij predšolske vzgoje in študente, ki se pripravljajo za poklic vzgojitelja predšolskih otrok. Konkretno sta prikazali primer naloge (priprava in izdelava ter predstavitev priročnika preko delnih nalog in zadolžitev) za spodbujanje aktivnosti študentov in hkrati utemeljili dosežke tako na strokovnem kot tudi osebnostnem področju študenta. Ob tem sta pojasnili, kakšen vpliv ima aktivna soudeležba med drugim na strokovni in osebnostni razvoj profesorja. V zaključku poudarjata pomembnost medsebojnega sodelovanja in nujnost samoaktivnosti študenta za kakovosten študij kot celoto in predvsem za kakovosten strokovni in osebnostni razvoj vseh udeleženih (študentov in profesorjev).
Keywords: aktivnost, študentje, študij, kakovost, učenje, predšolska vzgoja, strokovno izobraževanje, osebnostni razvoj
Published in DKUM: 11.10.2024; Views: 0; Downloads: 6
 Link to full text |
2. Pomen ocene prizadevnosti pri določanju normativnih časov : diplomsko deloRok Kremer, 2024, undergraduate thesis Abstract: Zaključno delo obravnava pomen ocene prizadevnosti pri normativnih časih. Iz posnetkov vaje narejenih v Laboratoriju za načrtovanje proizvodnih sistemov, FS, sem izdelal oceno prizadevnosti različnih oseb, pri različnih hitrostih dela robota. Ocenjeval sem osebe, ki so vajo izvajale 30 krat pri hitrosti robota 60, 75 in 100 %. Za vsako hitrost sem izračunal korelacijski koeficient in občutljivost. Cilj naloge je izvesti meritve ocene prizadevnosti v laboratoriju, analizirati rezultate in podati zaključke. Na koncu sem izvedel meritev še v programskem paketu Normar 3.0 in podal primerjavo.
Keywords: ocena prizadevnosti, normativni čas, študij dela
Published in DKUM: 09.10.2024; Views: 0; Downloads: 9
 Full text (3,14 MB) |
3. |
4. |
5. Določanje časa izdelave na pakirni liniji v podjetju Impol ft d.o.o. : diplomsko deloTadej Lapuh, 2023, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo temelji na analizi pakirne linije, ki se je izvajala v času prakse v podjetju Impol FT, d. o. o. V njem je predstavljena analiza procesa dela z snemanjem časa ter obdelavo dobljenih podatkov v namen, da se poiščejo vzroki slabe izkoriščenosti pakirne linije in rešitve za povečanje produktivnosti. Predstavljene so metode snemanja časa, sredstva za izvajanje analiz ter opis poteka analize z uporabo ene izmed metod in programska oprema Normar 3.0, s katero se je izvedla analiza.
Keywords: študij časa, snemanje časa, analiza časa, REFA, MTM, SDD, MTO, Normar 3.0, pakirna linija
Published in DKUM: 09.10.2023; Views: 366; Downloads: 61
Full text (4,18 MB) |
6. Akademska uspešnost študentov pedagoških smeri med epidemijo covid-19: primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živo : primerjava med izvajanjem študija na daljavo in študija v živoMartina Jazbec, 2023, master's thesis Abstract: Temeljni namen magistrskega dela je bil primerjati akademsko uspešnost študentov med študijem na daljavo v času epidemije COVID-19 in v obdobju po epidemiji, ko se je študijski proces izvajal v živo. V ospredju naše raziskave je bila pogostost uporabe različnih učnih metod ter oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo v obdobju epidemije COVID-19. Zanimale so nas tudi prednosti in slabosti študija na daljavo po mnenju študentov ter za katere vplive so bili mnenja, da so v največji meri vplivali na njihov akademski uspeh med študijem na daljavo ter študijem v živo. Z empirično raziskavo na vzorcu 105 študentov treh največjih javnih univerz, Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru ter Univerze na Primorskem smo ugotovili, da so imeli študentje statistično pomembno višji akademski uspeh v študijskem letu 2021/2022, kot v študijskem letu 2020/2021. Študentje so imeli višji akademski uspeh, kadar je večji del študijskega procesa potekal v živo. Preučili smo tudi pogostost uporabe učnih metod ter učnih oblik dela med izvajanjem študija na daljavo ter izvajanjem študija v živo. Statistično pomembnih razlik v uporabi različnih učnih metod ter učnih oblik dela nam ni uspelo ugotoviti. Na akademski uspeh posameznikov je po mnenju študentov v največji meri vplivala količina časa, ki so ga namenili študijskim obveznostim ter njihove kognitivne sposobnosti. Študentje so največje prednosti študija na daljavo videli v časovnih in finančnih prihrankih. Pri negativnih vidikih študija na daljavo pa je bila v ospredju omejitev stikov.
Keywords: študentje, študij, COVID-19, učne oblike dela, učne metode dela
Published in DKUM: 06.06.2023; Views: 511; Downloads: 101
Full text (1,42 MB) |
7. |
8. Motivi za vpis na dodiplomski študijski program zdravstvene negeRobert Rebernik, 2022, undergraduate thesis Abstract: Uvod: Zagotavljanje kakovosti zdravstvenih storitev se prične že v času izobraževanja. Študentje so tisti, ki bodo prejeli in pridobili veliko novih informacij in veščin za svoj poklic. Motivacija je eden izmed glavnih konceptov izobraževanja. Uspešnost študentov se namreč kaže kasneje v delovnem okolju. Namen zaključnega dela je raziskati motive študentov za vpis na dodiplomski študij zdravstvene nege.
Metode: V zaključnem delu smo izvedi presečno raziskavo. Vse podatke, ki smo jih potrebovali, smo pridobili z anketnim vprašalnikom, ki smo ga objavili prek spletnega portala - 1KA. Vprašalnik MSNQ (The Motivation to Study Nursing Questionnaire) je imel 16 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Pridobljene podatke smo analizirali ter jih pisno in grafično predstavili.
Rezultati: Na podlagi prejetih anketnih vprašalnikov in analize smo ugotovili, da so študentje enotni pri motivih za vpis na študijski program zdravstvene nege. 70 % vseh anketiranih študentov je označilo, da jih na študiju zanima predvsem vsebina. Drugi najpogosteje označen odgovor je obstoj dobre možnosti kasnejše zaposlitve, s čimer se je strinjalo 62 % anketirancev.
Razprava in sklep: Za večji uspeh pri študiju je pomembna motiviranost za študij, zato je potrebno ustrezno pozornost posvetiti strategijam za povečanje motivacije študentov že v izobraževalnem procesu zdravstvene nege. Mnoge študije kažejo, da se to kasneje kaže v delovnem okolju pri zagotavljanju kakovosti storitev pri pacientu.
Keywords: dodiplomski študij, študentje, zdravstvena nega, podoba medicinske sestre, motivacija, motivi
Published in DKUM: 23.11.2022; Views: 733; Downloads: 63
Full text (1,31 MB) |
9. Analiza stresa študentov dodiplomskega študija med izpitnim obdobjemNina Lesjak, 2022, undergraduate thesis Abstract: Stres lahko opredelimo kot nekakšno kugo sodobnega časa, ki je vedno bolj razširjena tudi med študenti. Gre za težavo, s katero se študentje spopadajo na dnevni ravni, saj si velikokrat postavijo prevelike cilje ali pa čutijo prevelik pritisk s strani družbe. Študijske obveznosti, kot so kolokviji, seminarske naloge, izpiti, vzbudijo v človeku občutek tesnobe, panike in šibkosti. Pomembno je, da si ljudje ne zatiskajo oči pred resnico, ampak da se s težavo soočijo, kar pomeni, da je zgodnje odkrivanje simptomov bistvenega pomena za uspešno obvladovanje stresa. Če je stres prisoten dlje časa in je njegovo obvladovanje v veliki meri neuspešno, lahko to privede do resnih škodljivih posledic za človeško telo. Posledice se najpogosteje kažejo v obliki depresije, izgorelosti, izčrpanosti, lahko tudi kot duševna motnja ali psihosomatska bolezen.
Diplomsko delo se v veliki meri osredotoča na stopnjo stresa, ki jo zaznajo študentje v času izpitnega obdobja, odkrivanje glavnih stresorjev ter načine in tehnike obvladovanja le-tega. Cilj diplomske naloge je ozavestiti študente o resnosti posledic stresa na njihovo duševno zdravje in o pomembnosti uporabe tehnik sproščanja, s pomočjo katerih lahko odkrijejo drugo oz. pozitivno stran stresa in ga obrnejo sebi v prid. Problematika stresa pri študentih v času izpitnega obdobja je predstavljena v teoretičnem delu, ki omogoča poglobljen pogled v to, kako sploh nastane stres, kaj ga povzroča ter kako vpliva na uspešnost študenta. V empiričnem delu so bili s pomočjo ankete pridobljeni podatki o stopnji stresa, glavnih stresorjih, posledicah stresa ter načinih obvladovanja med študenti dodiplomskega študija v času izpitnega obdobja.
Iz analize ankete je razvidno, da več kot 73 % vprašanih študentov čuti v času izpitnega obdobja zelo močan stres. Glavni povzročitelj za nastanek stresa je dejavnik dva izpita na en dan; sledita mu prevelika količina snovi in pomanjkanje prostega časa. Stres na študente vpliva, tako da se počutijo dostikrat izčrpane, pri učenju so nezbrani in posledično manj učinkoviti; primanjkuje jim motivacije za opravljanje študijskih obveznostih; poleg navedenega slabše nadzirajo svoja čustva in imajo pogoste izbruhe jeze. Analiza ankete je pokazala, da študentje premagujejo stres z različnimi tehnikami sproščanja. Najpogosteje izbrane tehnike so bile naslednje: druženje s prijatelji/družino, poslušanje glasbe, druženje z živalmi, izvajanje raznih športnih aktivnosti in uporaba metode vizualizacije. Študentje redkeje uporabljajo tehnike, kot so prekomerno hranjenje, igranje iger na srečo, pitje alkoholih pijač in uživanje tobačnih izdelkov.
Keywords: študent, dodiplomski študij, stres, izpitno obdobje.
Published in DKUM: 03.11.2022; Views: 1070; Downloads: 359
Full text (2,69 MB) |
10. Programski jezik Python v kemijskem inženirstvu in kemiji : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa I. stopnjeUrša Keše, 2022, undergraduate thesis Abstract: Diplomsko delo predstavlja uporabo programskega jezika Python za reševanje problemov v kemiji in kemijski tehnologiji, kar vključuje osnove programskega jezika, zbirko prosto dostopnih knjižnic ter primere nalog in rešitve z uporabo pythonske kode. Osnove programskega jezika so primerljive osnovam, ki so že del univerzitetnega študijskega programa, kjer sta študentom predstavljena programska jezika Fortran in Matlab. Največja prednost Pythona je zbirka modulov, ki so dostopni preko knjižnic ChemPy, NumPy, Matplotlib, Chemlib, Openpyxl in Xlsx Writer, ki smo jih opisali v drugem poglavju. Poleg zbirke knjižnic smo v poglavju predstavili osnove programiranja, osnovne podatkovne tipe programskega jezika Python ter kompleksnejše tipe, kot so funkcije, logične vrednosti in pogojni stavki. Na koncu poglavja smo predstavili uporabo knjižnic za grafično predstavitev podatkov in analizo rezultatov. Glavni del diplomskega dela so primeri nalog, ki so rešene z uporabo Python knjižnic, kjer smo predstavili kodo za določanje lastnosti produktov in reaktantov, stehiometrije, izračun toplote kemijskih reakcij in določanja topnosti. Na koncu smo dodali še nalogo primerjave rešitve naloge v fortranski kodi in pythonski kodi.
Ugotovili smo, da je uporaba Pythona za reševanje problemov v kemiji in kemijskem inženirstvu priročna, preprosta in obsežna. Uporaba jezika je primerljiva fortranskemu, z uporabo knjižnic je pythonski jezik uporaben za širši nabor problemov kot fortranski jezik.
Keywords: Python v kemiji, ChemPy, Chemlib, Python knjižnice, programiranje, kemija, kemijsko inženirstvo, univerzitetni študij
Published in DKUM: 12.07.2022; Views: 817; Downloads: 99
Full text (2,91 MB) |
