| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 40
First pagePrevious page1234Next pageLast page
1.
Prehod diplomantov iz izobraževanja na trg dela
Klara Peček, 2022, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je raziskana aktualno tema prehoda diplomantov z izobraževanja na trg dela. Glavni cilj vseh mladih je, da po končanem študiju najdejo zaposlitev, ki ustreza njihovi izobrazbi. Zaposlitev človeku omogoča socialno in ekonomsko neodvisnost ter uresničevanje zastavljenih življenjskih ciljev. Zaradi nestabilnih razmer na trgu dela pa je prehod diplomantov v delovno okolje otežen, kar za sabo prinaša številne negativne posledice. Namen diplomskega dela je bil raziskati, katere so glavne težave, s katerimi se soočajo mladi diplomanti na prehodu z izobraževanja na trg dela. V teoretičnem delu so opisani področje trga dela v Sloveniji, položaj diplomantov na trgu dela, prehod diplomantov iz izobraževanja na trg dela in povezava izobraževalnih institucij s trgom dela, kjer sta opisana tudi terciarno izobraževanje in študentsko delo. V empiričnem delu se je s pomočjo anketnega vprašalnika, izdelanega v spletnem programu 1ka, ugotavljalo: razširjenost študentskega dela med mladimi in kakšen vpliv ima na zaposlovanje diplomantov, pridobljene kompetence v času študija, načine iskanja prve zaposlitve in glavne ovire, s katerimi se srečujejo prvi iskalci zaposlitve po končanem študiju. V empiričnem delu so odgovori anketirancev grafično prikazani s podanimi komentarji. Rezultati raziskave so pokazali, da študentsko delo ne pripomore k boljši zaposljivosti diplomantov, slaba povezava med izobraževalnimi institucijami in trgom dela pa je razlog, da diplomanti vstopajo na trg dela brez delovnih izkušenj in potrebnih kompetenc, ki jih zahtevajo delodajalci, kar privede do dejstva, da mladi podaljšujejo študij in zaradi tega na trg dela vstopajo pozno.
Keywords: Diplomanti, trg dela, izobraževanje, študentsko delo
Published in DKUM: 24.03.2022; Views: 224; Downloads: 26
.pdf Full text (949,85 KB)

2.
Poznavanje pravic študentov FOV UM, ki jih imajo pri opravljanju dela preko študentskega servisa
Pia Demšar, 2021, master's thesis

Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali študentsko delo. Opazovana skupina so bili dodiplomski in podiplomski študentje FOV UM Kranj, ki so bili na fakulteto vpisani v študijskem letu 2020/2021. V empiričnem delu smo uporabili metodo raziskovalnega dela spraševanje z anketiranjem. Pri tem smo uporabili orodje za anketiranje 1ka. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Namen izdelave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje poznajo svoje pravice, ki jih imajo z delom prek študentskega servisa, in v kakšni meri so seznanjeni s tem, kaj vse jim pri opravljanju tovrstne oblike dela zakonsko ne pripada. Delo prek študentskega servisa, imenovano tudi študentsko delo, je edinstveno za Slovenijo, saj tovrstnega dela v enaki pojavni obliki ne poznajo nikjer drugje v Evropski uniji. Še ena zanimivost tovrstne oblike dela je, da posameznik ni neposredno v delovnem razmerju z delodajalcem, temveč so v vlogi posrednika poslovni subjekti, torej koncesionarji, ki jim je bila podeljena pravica za posredovanje študentskega dela, bolj poznani pod imenom študentski servisi. V raziskavi smo ugotovili, da se večji del študentov, to je več kot 50 %, zaveda, da jim pri opravljanju dela prek študentskega servisa ne pripadajo nekatera izplačila, kakršna pripadajo osebam, ki so v rednem delovnem razmerju, na primer nadomestilo za malico in prevoz, plačan dopust in izplačilo regresa. Kljub temu menimo, da je študentsko delo v svoji pojavni obliki smiselno obdržati, saj na ta način mladi posamezniki dobijo priložnost, da se vključijo v delo organizacije, in tako pridobivajo dragocene delovne izkušnje.
Keywords: študenti, delo, študentsko delo, delovne pravice
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 297; Downloads: 54
.pdf Full text (1,13 MB)

3.
Motiviranost študentov fov za opravljanje študentskega dela
Tjaša Trampuš, 2021, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali motivacijo študentov Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru (FOV UM) za študentsko delo. Študentsko delo zahteva visoko stopnjo motivacije, samonadzora in organizacije, da lahko posameznik uskladi študijske dejavnosti s študentskim delom. Vsakega posameznika za študentsko delo motivirajo oziroma demotivirajo različni dejavniki, motivi in potrebe, ki se skozi leta spreminjajo. Glavni namen diplomskega dela je bil raziskati motive oziroma dejavnike, vzroke in ovire študentov za opravljanje študentskega dela ob študiju. V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali motivacijo, motivacijske dejavnike, motivacijske teorije in študentsko delo. Praktičen del pa vključuje raziskavo o motivaciji za študentsko delo, ki smo jo izvedli med študenti FOV UM.
Keywords: motivacija, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije, študenti, študentsko delo
Published in DKUM: 20.08.2021; Views: 368; Downloads: 44
.pdf Full text (872,82 KB)

4.
Merjenje zadovoljstva študentov na študentskem delu v iskraemeco, d.d.
Ana Gregorc, 2020, master's thesis

Abstract: Zanimalo nas je splošno zadovoljstvo študentov, kako zaznavajo organizacijsko klimo v podjetju in kateri elementi zadovoljstva pripomorejo k odločitvi študentov o redni zaposlitvi v Iskraemeco, d. d. Cilj raziskave je bil ugotoviti povezanost med splošnim zadovoljstvom študentov in njihovo željo po zaposlitvi v podjetju ter povezanost med zaznano klimo in željo po redni zaposlitvi. Za okolje raziskovalne naloge smo izbrali študente zaposlene v Iskraemeco, d. d. v septembru 2020. Iskraemeco je delniška družba, z glavno dejavnostjo razvoja, proizvodnjo in trženjem instrumentov za merjenje, upravljanje, vodenje in obračun porabe električne energije. Vse bolj pa se nagibajo k pametnim rešitvam za učinkovito upravljanje energije, katere upravljajo s stabilnim portfeljem pametnih števcev in omrežij. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, jih statistično obdelati v programu SPSS in nato interpretirati. Ugotovili smo, da na splošno zadovoljstvo študentov v podjetju najbolj vplivajo odnosi s sodelavci in delovno okolje (v tehničnem smislu). Na željo po zaposlitvi v podjetju v veliki meri vpliva neposredno nadrejeni, varno delovno okolje ter delovno mesto brez bojev in prepirov. V povprečju študenti zaznavajo organizacijsko klimo v Iskraemeco kot pozitivno. Glede na ugotovitve raziskave smo predlagali, da zaposleni v Iskraemeco še naprej vzdržujejo obstoječo organizacijsko klimo, ki pozitivno vpliva na željo po redni zaposlitvi študentov. Ker je študentsko delo oblika prekarnega dela in ni dolgoročna, se populacija študentov v podjetju stalno spreminja. Zato je smiselno stalno raziskovati in slediti spremembam ter z ustreznim prilagajanjem elementov zadovoljstva študentov in zaposlenih izboljševati organizacijsko klimo, ki bo omogočala obstoj in razvoj podjetja.
Keywords: študentsko delo, zadovoljstvo, Iskraemeco, d. d.
Published in DKUM: 09.11.2020; Views: 442; Downloads: 164
.pdf Full text (1,62 MB)

5.
Občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Adriana Gjergjek, 2020, undergraduate thesis

Abstract: Diplomska naloga se navezuje in osredotoča na študente, ki opravljajo študentsko delo, in njihov občutek varnosti in ogroženosti na delu. V prvem delu diplomske naloge je opredeljen pojem dela, ki je temeljni pojem diplomske naloge, študentsko delo pa je kot ena izmed oblik dela. Za lažje razumevanje študentskega dela so v nalogi opredeljeni in razloženi pravni akti in ureditev študentskega dela v Sloveniji, ki se posredno in neposredno navezujejo na študentsko delo. Ker se diplomska naloga navezuje na občutek varnosti in ogroženosti študentov na delovnem mestu, sem poiskala statistične podatke in zakonsko opredelitev varnosti in zdravja pri delu, katero področje ureja Zakon o varnosti in zdravju pri delu [ZVZD-1]. Predstavljene so različne in najpogostejše oblike zlorabe študentskega dela s strani delodajalcev kot tudi s strani študentov ter vpliv študentskega dela na študente. V zadnjem delu teoretičnega dela diplomske naloge je podrobneje predstavljeno nacionalno poročilo raziskave EVROŠTUDENT VI, ki je za družbeni razvoj ključnega pomena, saj iz njega boljše razumemo pogled mladih na izobraževanje in življenje v času šolanja. Izpostavljeni je sedmi sklop poročila, ki zajema glavne ugotovitve o delu študentov in njihov pogled na delo v času študija. V sklopu drugega dela je bila izvedena anketa s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika 1KA. Namen ankete je bil izvedeti, kako se študentje počutijo na delovnem mestu in kakšni so odnosi na delu. V anketi so izprašani imeli možnost predstaviti dogodek, ki je za njih pomenil nevarnost, ter podali odgovore o spoprijemanju z nevarnim dogodkom in posledicami po njem. Rezultati so v večini pokazali pozitivne izkušnje in mnenje o delu in dobro klimo med njimi in drugimi zaposlenimi. Največ slabih izkušenj so doživeli študentje, ki opravljajo delo v strežbi in so tako v neposrednem kontaktu s strankami. V večini primerov so študentje o dogodku obvestili nadrejenega, da uredi zadeve. Le v nekaj primerih so zaradi hujše nevarnosti morali posredovati varnostni organi.
Keywords: diplomske naloge, študentsko delo, varnost, ogroženost, študentje, delovno mesto
Published in DKUM: 12.06.2020; Views: 589; Downloads: 98
.pdf Full text (1,64 MB)

6.
Obračun različnih vrst prejemkov s praktičnimi primeri
Kristina Klemenčič, 2018, undergraduate thesis

Abstract: Republika Slovenija je naš dom, omogoča nam, da v njej živimo in preživimo. Življenje pa seveda ni brezplačno, potrebno je plačevati razne davke in prispevke. Ljudje se zato zaposlimo in prejemamo plačo, da lahko preživimo. Za delavca ima plača bistveni pomen, saj predstavlja osnovni vir dohodka, s katerim ta lahko preživi svojo družino. Nasprotno pa za delodajalca pomeni plača strošek, njegov interes je zato čim nižja plača. Delavci so od plače primorani plačati akontacijo dohodnine ter socialne prispevke. Vendar pa plača ni naš edini prejemek, poleg plače lahko prejemamo nadomestila plače ter dodatke k plači, avtorski honorar, bonitete, štipendijo ipd. Vse te prejemke uvrščamo pod osebne prejemke, katere bomo tudi predstavili v naši diplomski nalogi. Delo diplomske naloge je torej namenjeno vsem, ki bi se radi seznanili z osebnimi prejemki iz delovnega razmerja, osebnimi prejemki na pogodbeni podlagi ter z drugimi osebnimi prejemki. Osebne prejemke smo opisali s pravnega in davčnega vidika. Diplomska naloga vsebuje razne primere obračunov osebnih prejemkov z veljavnimi prispevki za socialno delo ter dohodninsko lestvico.
Keywords: osebni prejemek, delovno razmerje, plača, dohodnina, prispevki, avtorski honorar, bonitete, študentsko delo
Published in DKUM: 30.11.2018; Views: 951; Downloads: 323
.pdf Full text (1,75 MB)

7.
Cena dela v Republiki Sloveniji
Etelka Korpič-Horvat, Darja Senčur Peček, 2009, original scientific article

Abstract: V prispevku so obravnavane posamezne legalne oblike dela: pogodba o zaposlitvi, pogodba o delu, avtorska pogodba in študentsko delo. Predstavljena je pravna ureditev posameznih vrst pogodb, v nadaljevanju pa so prikazana izplačila po navedenih pogodbah ter obremenitve z dajatvami (davki in prispevki). Na podlagi izplačil in obremenitev z dajatvami je izračunan izdatek delodajalca za plačo po pogodbi o zaposlitvi in plačil za delo po drugih pogodbah ter napotnici za študenta, prav tako pa je izračunan prejemek delavca za plačo, za plačilo izvajalca del oziroma avtorja ter plačilo za delo študenta. Prispevek odgovarja na vprašanje, kakšna je cena dela po posamezni pravni podlagi, pri tem pa opozarja na dejstvo, da je poleg denarnega treba upoštevati tudi druge vidike.
Keywords: cena dela, delovno pravo, pogodbe o zaposlitvi, pogodbe o delu, avtorske pogodbe, študentsko delo
Published in DKUM: 23.07.2018; Views: 465; Downloads: 37
.pdf Full text (115,82 KB)

8.
Analiza selekcijskih postopkov za potrebe študentskega dela
Lara Grah Amidžić, 2018, bachelor thesis/paper

Abstract: Bistvo kadrovanja je povečati produktivnost organizacije z optimizacijo učinkovitosti svojih zaposlenih. Pri tem je pomembno, da v organizacijo privabimo in zaposlimo ustrezno kvalificiran kader. Iz finančnega, administrativnega vidika ali zaradi sezonsko povečanega obsega dela se podjetja obračajo na študentske servise, ki ponujajo fleksibilno delovno silo. Dijaki in študentje predstavljajo organizacijam ugodno delovno silo za pokrivanje kadrovskega primanjkljaja. Medtem ko mladim študentsko delo omogoča zgodnejšo vključitev na trg dela, bodisi iz finančnih razlogov bodisi zaradi pridobivanja delovnih izkušenj in poklicne socializacije. V diplomskem delu smo analizirali selekcijske metode, ki se pojavljajo pri študentskem delu. Zanimalo nas je tudi, kako pogosto in v katerih dejavnostih študentje delajo, razlogi za opravljanje študentskega dela in podobno. Pridobljene podatke iz anketnih vprašalnikov smo analizirali in ugotovili, da se dejavnost študentskega dela razlikuje glede na študentovo smer izobraževanja. Razlike obstajajo tudi pri selekcijskih metodah glede na spol študenta. Ugotovili smo, da število opravljenih ur mesečno ni povezano s prejemanjem štipendije. Prav tako ne obstajajo razlike med smerjo študijskega programa in višino urne postavke. Medtem ko obstajajo statistično značilne razlike med načinom najdbe oziroma pridobitve dela in selekcijskimi metodami.
Keywords: kadrovanje, selekcijski postopek, selekcijske metode, študentsko delo
Published in DKUM: 31.05.2018; Views: 813; Downloads: 75
.pdf Full text (1,17 MB)

9.
Študentsko delo v luči nove zakonodaje
Tamara Pivec, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Tematika študentskega dela je že kar nekaj časa zelo privlačna in zanimiva, sploh v zadnjem času zaradi spremembe zakonodaje. Čeprav je na to in podobno temo narejenih že kar nekaj raziskav, diplomskih seminarjev in magistrskih nalog, jih na temo nove zakonodaje in njenih vplivov na vse udeležence (dijake, študente, delodajalce) ni prav veliko, zato sem se odločila, da vse to na novo proučim. S študentskim delom sem se srečala tudi v praksi, zato vem, s kakšnimi težavami smo se soočali v prejšnji in se soočamo v zdajšnji zakonodaji.
Keywords: študentsko delo, nova pravna ureditev zakonodaje študentskega dela, delodajalci, študentje, študentski servisi, dohodnina, koncesijska dajatev, prispevki za socialno varnost.
Published in DKUM: 21.03.2018; Views: 778; Downloads: 85
.pdf Full text (1,03 MB)

10.
Brezposelnost mladih in vključujoče podjetništvo
Mojca Deželak, 2017, master's thesis

Abstract: Mladi na trg dela večinoma vstopajo po končanem šolanju. Večina jih začne aktivno iskati zaposlitev po dopolnjenem dvajsetem letu starosti, še bolj izrazito pa v drugi polovici dvajsetih let. Podjetniška aktivnost je tako le ena izmed možnosti za vstop na trg dela in lahko pomeni obetavno zaposlitveno možnost, ki pa je hkrati tudi zelo tvegana in polna pasti (Rebernik et al. 2017, str. 106). Čeprav se stanje na trgu dela izboljšuje, so še vedno vidne posledice zadnje gospodarske krize, ki je povzročila zmanjšanje zaposlitvenih možnosti. Najbolj so se možnosti na trgu dela zmanjšale za skupino mladih ljudi. Mladi se v današnjih časih dlje izobražujejo in zato kot prvi iskalci zaposlitve kasneje vstopajo na trg dela. Izobrazba, ki jo pridobijo v času študija, pa jim ne prinese dovolj izkušenj, ki bi bile za delodajalce zanimive. V teoretičnem delu smo s pomočjo strokovne domače in tuje literature preučili osnove brezposelnosti. S tem smo predstavili problematiko mladih in njihovo vključevanje na trg dela. Raziskali smo tudi, kako brezposelnim mladim z ukrepi pomaga Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljevanju ZRSZ) in jih predstavili. Problem brezposelnosti mladih smo povezali z vključevanjem v podjetništvo. Za preučevanje dejavnikov brezposelnih mladih in vključujočega podjetništva smo izvedli raziskavo. V raziskavi je sodelovalo 100 brezposelnih mladih v starostni skupini od 15 do 35 let. Anketni vprašalnik so samostojno izpolnjevali v pisni obliki ali preko spleta. Podatke smo nato obdelali s programom SPSS. Ugotovili smo, da večina mladih, ki se izobražuje, hkrati tudi opravlja študentsko delo, vendar jim to ne prinese dovolj izkušenj, saj dela ne opravljajo v svoji stroki (smeri izobraževanja). Čeprav smo anketirali brezposelne mlade, pa je velik delež tistih, ki so dolgotrajno brezposelni (12 do 23 mesecev). Ker ne dobijo zaposlitve, si svojo socialno varnost največkrat zagotavljajo s pomočjo staršev/sorodnikov/prijateljev ali pa zaprosijo za denarno socialno pomoč. Veliko pa je tudi takšnih, ki opravljajo delo na črno. Kljub velikemu deležu brezposelnih mladih, manj kot polovica anketiranih ne razmišlja o ustanovitvi podjetja, saj jih je strah neuspeha.
Keywords: zaposlitvene možnosti, prvi iskalci zaposlitve, brezposelnost mladih, trg dela, vključujoče podjetništvo, študentsko delo.
Published in DKUM: 23.02.2018; Views: 1257; Downloads: 234
.pdf Full text (2,54 MB)

Search done in 0.14 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica