1. Kulturna občutljivost med študenti zdravstvene negeEdita Ferenčič, 2022, undergraduate thesis Abstract: Živimo v svetu, kjer vsakodnevno komuniciramo in se srečujemo z ljudmi iz kulturno raznolikih okolij. Biti kulturno občutljiv pomeni imeti poseben odnos do kulturno drugačnih kot tudi, biti spoštljiv v sodelovanju s kulturno raznoliko družbo. Namen zaključnega dela je raziskati kulturno občutljivost študentov zdravstvene nege in na podlagi analize rezultatov ugotoviti stopnjo kulturne občutljivosti.
Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja, izvedli smo deskriptivno presečno raziskavo. Študijo smo izvedli z anketnim vprašalnikom lestvice medkulturne občutljivosti na vzorcu 110 študentov zdravstvene nege. Analizo podatkov v namen potrditve hipotez smo izvedli s T - testom (H1 in H3) in testom Anova (H2). Statistično analizo smo naredili s pomočjo uporabe programskega orodja IBM SPSS, različica 24.0.
Stopnja kulturne občutljivosti študentov zdravstvene nege je srednja (x ̅ = 3,4617). Ugotavljamo, da ni statistično pomembnih razlik v oceni kulturne občutljivosti med študentkami in študenti kot tudi ne med načini študija. Ugotovljene pa so bile razlike v oceni kulturne občutljivosti med študenti, ki so obiskovali 1., 2., in 3. letnik študijskega programa zdravstvena nega.
Potrebno bi bilo oblikovati strategije, usmerjene v ozaveščanje in poučevanje o kulturni občutljivosti med študenti zdravstvene nege. To bi pripomoglo k boljši samozavesti študentov in boljšemu vključevanju v interakcijo s kulturno raznolikimi okolji.
Keywords: kulturna občutljivost, študenti, odnosi, izobraževanje, kompetence.
Published in DKUM: 17.06.2022; Views: 36; Downloads: 13
 Full text (600,91 KB) |
2. Pogledi na kaznovanje : primerjava študentov varstvoslovja v dveh časovnih obdobjihDomen Mirt, 2022, master's thesis Abstract: Magistrska naloga se osredotoča na poglede na kaznovanje pri študentih Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Gre za morebitne bodoče praktike v kazenskem pravosodju, ki lahko v prihodnosti krojijo kaznovalno politiko države. Fokus študije je bil preučiti, ali se pogledi na kaznovanje študentov v času spreminjajo, natančneje v zadnjih devetih letih. Za izvedbo je bil uporabljen del istega vprašalnika, ki je bil uporabljen v prvotni študiji o pogledih mladih na kaznovanje. Podatki so bili zbrani s pomočjo spletne ankete, ki je bila sestavljena iz 83 postavk, razdeljenih na šest sklopov. Pridobljeni podatki so bili analizirani s statističnimi analizami. V vzorec so bili zajeti študentje Fakultete za varnostne vede, ki so izpolnili spletno anketo (201 študent). Od tega je anketo izpolnilo 58 moških in 143 žensk, katerih povprečna starost je bila 22,4 let. Izmed vseh anketiranih študentov jih je 124 obiskovalo dodiplomske programe in 77 magistrski program. Rezultati statističnih analiz so pokazali, da študentje najbolj podpirajo retribucijo (povračilo za storjeno kaznivo dejanje), nato restitucijo (povrnitev škode) in nazadnje alternativne sankcije. Razlike med pogledi študentov na kaznovanje so bile zaznane glede na spol, raven študija in predhodno viktimizacijo. Študentke izražajo večjo podporo alternativnim sankcijam kot študenti; študenti podiplomskega študija so bolj naklonjeni strožjemu kaznovanju kot študenti podiplomskega študija. Predhodno viktimizirani študenti izražajo večjo podporo restituciji. V splošnem več kot polovica študentov ne zagovarja smrtne kazni. Ugotovitve so pokazale, da predhodna viktimizacija vpliva na nekatera stališča do smrtne kazni. Primerjava naše študije s študijo iz leta 2011 je pokazala, da je prišlo do pomembnih razlik v pogledih študentov na kaznovanje.
Keywords: magistrska dela, kaznovanje, študenti, varstvoslovje, pogledi, študije
Published in DKUM: 07.06.2022; Views: 73; Downloads: 10
Full text (1,34 MB) |
3. Varnost v lokalnih skupnostih – Ruralno-urbane perspektive varnosti v lokalni skupnosti v 21. stoletju : III. zbornik raziskovalnega dela študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru2022, proceedings Abstract: Zbornik raziskovalnega dela študentov predstavlja tretjo serijo recenziranih prispevkov, ki so nastali v okviru predmeta Varnost v lokalnih skupnostih na magistrskem študijskem programu Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru. Prispevki v zborniku so rezultat raziskovalnega dela študentov, ki je bilo opravljeno spomladi leta 2021. Prispevki so bili v aprilu 2021 tudi predstavljeni na četrti mednarodni študentski konferenci z naslovom Local safety and security – rural perspectives, ki je zaradi epidemioloških razmer v Evropi in svetu potekala v spletnem okolju. Konferenco v sodelovanju organizirata Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru in Pravna fakulteta Univerze v Črni gori. V okviru predmeta so študenti opravili pregled literature in sekundarne analize policijskih statističnih podatkov o varnostnih izzivih in policijskem delu v urbanem in ruralnem okolju ter jih dopolnili s svojimi predlogi izboljšav ali rešitev varnostnih izzivov v ruralnem okolju, ki velikokrat (žal) temelji (tudi) na lastni izkušnji.
Keywords: varnost, lokalna skupnost, ruralno okolje, študenti, Slovenija
Published in DKUM: 18.02.2022; Views: 262; Downloads: 48
Full text (7,38 MB)
This document has many files! More...
|
4. Pripravljenost za interprofesionalno sodelovanje in interprofesionalno izobraževanje študentov s področja zdravstvaSaška Crnobrnja, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Interprofesionalno sodelovanje je sodelovanje med različnimi poklici, ki skupaj prispevajo k zagotavljanju kakovostne oskrbe pacienta. Za dobro prakso interprofesionalnega sodelovanja je značilna porazdelitev dela med poklici in vzpostavljanje zaupnega, spoštljivega in kakovostnega odnosa med profesionalci v kliničnem okolju. Namen zaključnega dela je bil ugotoviti, kakšen odnos imajo študenti s področja zdravstva do interprofesionalnega sodelovanja in izobraževanja.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika (orodje 1ka). Uporabljeni sta bili lestvici pripravljenost na interprofesionalno izobraževanje (RIPLS) in pripravljenost na interprofesionalno izobraževanje (ELIQ). Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistično metodo.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da so v povprečju študentje zdravstvene nege, medicine in fizioterapije pripravljeni na interprofesionalno sodelovanje na zmerni oz. srednji ravni (x ̅ = 3,52; s = 0,62). Med študenti zdravstvene nege, medicine in fizioterapije obstajajo statistične razlike v pripravljenosti na sodelovanje (χ2 = 11,654, p = 0,003) in pripravljenosti na izobraževanje ( χ2 = 9,425, p = 0,009) . Prav tako so bile ugotovljene statistično značilne razlike v pripravljenosti za interprofesionalno sodelovanje med študenti medicine in zdravstvene nege (Z = –0,263, p < 0,001) ter med študenti medicine in fizioterapije (Z = –0,19, p = 0,006).
Razprava in sklep: Za kakovostno in celostno oskrbo pacienta v kliničnem okolju je potrebno sodelovanje strokovnjakov z različnih področij zdravstva. Bodoče strokovnjake z različnih področij je potrebno pripraviti na sodelovanje že v času študija. Z vpeljavo interprofesionalnega izobraževanja bi pripomogli k razumevanju pomena sodelovanja v zdravstvu.
Keywords: Študenti, interprofesionalno sodelovanje, izobraževanje, pripravljenost
Published in DKUM: 12.01.2022; Views: 199; Downloads: 50
Full text (885,28 KB) |
5. Znanje in odnos študentov zdravstvene nege do preprečevanja razjed zaradi pritiskaValentina Grm, 2021, master's thesis Abstract: Izhodišča: Razjeda zaradi pritiska, znana tudi kot preležanina ali dekubitus nastane zaradi lokalnega pritiska na kožo ali tkivo in delovanja strižnih sil. V kliničnem okolju predstavljajo problem za paciente ter zdravstveno osebje. Namen raziskave je bil raziskati znanje in odnos študentov zdravstvene nege do preprečevanja razjed zaradi pritiska.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo in izvedli presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo anketiranja na priložnostnem vzorcu 103 študentov zdravstvene nege v eni izmed zdravstvenih fakultet v Severovzhodni Sloveniji. Zbrane podatke smo analizirali s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: Več kot 50 % študentov zdravstvene nege je izkazalo zadostno znanje o preprečevanju razjed zaradi pritiska. Statistično pomembnih razlik v povprečnem znanju med podiplomskimi in dodiplomskimi študenti nismo zaznali. Pri ugotavljanju odnosa do preprečevanja razjed študentov zdravstvene nege smo ugotovili, da imajo pozitiven odnos do preprečevanja razjed, saj so dosegli povprečno 29,8 od skupno 52 možnih točk, kar je več kot polovica.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da imajo študenti zadostno znanje in pozitiven odnos do preprečevanja razjed zaradi pritiska. Za doseganje izboljšav v zdravstveni negi in praksi morajo študenti zdravstvene nege osvojiti znanja na vseh področjih preprečevanja razjed zaradi pritiska, kot so pravilna lega pacienta, prehranjenost, notranji in zunanji dejavniki. Naša raziskava lahko pripomore k izboljšanju znanja o preprečevanju razjed zaradi pritiska pri študentih zdravstvene nege.
Keywords: razjeda zaradi pritiska, študenti zdravstvene nege, zdravstvena nega, odnos, znanje.
Published in DKUM: 14.12.2021; Views: 277; Downloads: 81
Full text (719,21 KB) |
6. Primerjava življenjskega sloga študentov in dijakov z vidika gibalne dejavnosti, prehranskih in spalnih navad : magistrsko deloLara Korez, 2021, master's thesis Abstract: Namen magistrskega dela je ugotoviti življenjski slog študentske populacije in življenjski slog dijakov ter iz pridobljenih podatkov analizirati primerjavo življenjskega sloga med omenjenima skupinama merjencev in ugotoviti morebitna razhajanja. V raziskavo je bilo vključenih 164 dijakov in 235 študentov. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete in jih obdelali v računalniškem programu SPSS. Analizirali smo jih s pomočjo frekvenčnih distribucij (f, f %), χ2-preizkusa in t-testa za neodvisne vzorce. Rezultati raziskave so pokazali tako razlike kot podobnosti med omenjenima populacijama. Razlike so bile ugotovljene na področju pogostosti gibalno-športne dejavnosti v okviru pedagoškega procesa, časa sedenja, prehranjevanja, pogostosti pasivnega kajenja in opijanja. Večjih razlik ni bilo zaznanih na področju prostočasne gibalno-športne dejavnosti, vnosa tekočine, pogostosti kajenja in pitja alkoholnih pijač. Podobnosti so bile prav tako zaznane v skrajšanem času spanja med izpitnim obdobjem, pisnimi in ustnimi ocenjevanji v primerjavi z obdobjem brez izpitov, pisnih in ustnih ocenjevanj, v prisotnosti elektronskih naprav v spalnem prostoru, uporabi le-teh pred spanjem in v zavedanju negativnega vpliva modre svetlobe elektronskih naprav na kakovost spanja.
Keywords: življenjski slog, dijaki, študenti, telesna dejavnost, zdravo prehranjevanje, razvade, spanje
Published in DKUM: 24.11.2021; Views: 255; Downloads: 69
Full text (1,46 MB) |
7. Motivi in zadovoljstvo študentov zdravstvenih ved za mobilnost v programu Erasmus+Aleksandra Lovrenčič, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Erasmus+ je program Evropske unije, ki študentom ponuja možnost študija ali prakse v tuji državi najmanj 2 meseca in največ 12 mesecev na eni stopnji študija. Namen zaključnega dela je bil analizirati izvedene mobilnosti študentov zdravstvenih ved v programu Erasmus+ v programskem obdobju 2014–2020 ter definirati dejavnike, ki vplivajo na odločitev za izmenjavo v tujini in zadovoljstvo z mobilnostjo.
Metode: Uporabljeni sta bili kvantitativna in kvalitativna metodologija raziskovanja. Analizirali smo 23 anketnih vprašalnikov študentov zdravstvenih ved, pridobljenih v okviru Evropske komisije s pomočjo t. i. EU Survey in Mobility Tool ter izvedli intervjuje s študenti (n=6) zdravstvenih ved, ki so bili na izmenjavi v tujini.
Rezultati: Ugotovili smo, da se študenti zdravstvenih ved manj pogosto odločajo za Erasmus+ izmenjave v tujini kot študenti na ostalih članicah visokošolskega zavoda. Študente zdravstvenih ved za izmenjavo motivira lokacija izmenjave, znanje jezika izbrane države kot tudi želja po potovanju in primerjava sistemov domače in gostujoče države. Rezultati nakazujejo na to, da študenti zdravstvenih ved za Erasmus+ izmenjavo raje izberejo državo, katere jezik poznajo. Stopnja zadovoljstva študentov zdravstvenih ved z Erasmus+ mobilnostjo je nad 90 %, nad izkušnjami so navdušeni in bi jih zagotovo ponovili.
Razprava in sklep: Z analizo motivacijskih dejavnikov smo pripravili usmeritve in priporočila za delo Erasmus+ koordinatorja na področju zdravstvenih ved. Za povečanje števila mobilnosti študentov zdravstvenih ved v tujini predlagamo ustanovitev pisarne za mednarodne zadeve na fakulteti in kontinuirano spremljanje motivacijskih dejavnikov ter zadovoljstva študentov zdravstvenih ved, kar lahko koordinator spremlja v poročilih po izvedbi posamezne mobilnosti.
Keywords: študenti zdravstvenih ved, Erasmus+, mobilnost, motivi, zadovoljstvo
Published in DKUM: 03.11.2021; Views: 351; Downloads: 33
Full text (2,64 MB) |
8. |
9. Poznavanje lymske borelioze med študentiMartina Karba, 2021, undergraduate thesis Abstract: Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki lahko pusti resne posledice na zdravju, če se ne zdravi pravočasno. Ker se število primerov v Sloveniji vsako leto povečuje, smo se odločili, da v raziskavi raziščemo, kako dobro so študenti zdravstvene nege in študenti ekonomsko-poslovne fakultete ozaveščeni o bolezni ter ali obstaja razlika v znanju med njimi.
Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalno orodje smo uporabili anketni vprašalnik. Študijski vzorec je zajemal 90 študentov zdravstvene nege in 90 študentov ekonomsko-poslovne fakultete. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih podrobneje predstavili.
V zaključnem delu smo ugotovili, da je znanje študentov zdravstvene nege in študentov ekonomsko-poslovne fakultete omejeno. Opazili smo razliko med njimi, predvsem pri poznavanju bolezni in kako se bolezen pravilno zdravi. Negativen kazalec je, da večina študentov ekonomsko-poslovne fakultete še ni slišala za lymsko boreliozo. Prav tako jih je polovica mnenja, da imamo v Sloveniji cepivo proti lymski boreliozi in da je pravilna odstranitev klopa z oljem in krožnimi gibi. S temi odgovori se strinjajo tudi nekateri študenti zdravstvene nege, kar za našo stroko predstavlja težavo. Veliko več znanja imajo študenti obeh fakultet o zaščiti in poznavanju simptomov bolezni.
Razlike v znanju študentov so se pojavile na različnih področjih. Glede na dejstvo, da je bil en del anketiranih študentov zdravstvene nege, ki bodo v prihodnje postali usposobljeni zdravstveni delavci, je njihovo znanje na nekaterih področjih pomanjkljivo tako kot znanje študentov ekonomsko-poslovne fakultete.
Keywords: lymska borelioza, študenti, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Published in DKUM: 13.10.2021; Views: 219; Downloads: 42
Full text (1,14 MB) |
10. Poznavanje pravic študentov FOV UM, ki jih imajo pri opravljanju dela preko študentskega servisaPia Demšar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali študentsko delo. Opazovana skupina so bili dodiplomski in podiplomski študentje FOV UM Kranj, ki so bili na fakulteto vpisani v študijskem letu 2020/2021. V empiričnem delu smo uporabili metodo raziskovalnega dela spraševanje z anketiranjem. Pri tem smo uporabili orodje za anketiranje 1ka. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Namen izdelave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje poznajo svoje pravice, ki jih imajo z delom prek študentskega servisa, in v kakšni meri so seznanjeni s tem, kaj vse jim pri opravljanju tovrstne oblike dela zakonsko ne pripada. Delo prek študentskega servisa, imenovano tudi študentsko delo, je edinstveno za Slovenijo, saj tovrstnega dela v enaki pojavni obliki ne poznajo nikjer drugje v Evropski uniji. Še ena zanimivost tovrstne oblike dela je, da posameznik ni neposredno v delovnem razmerju z delodajalcem, temveč so v vlogi posrednika poslovni subjekti, torej koncesionarji, ki jim je bila podeljena pravica za posredovanje študentskega dela, bolj poznani pod imenom študentski servisi.
V raziskavi smo ugotovili, da se večji del študentov, to je več kot 50 %, zaveda, da jim pri opravljanju dela prek študentskega servisa ne pripadajo nekatera izplačila, kakršna pripadajo osebam, ki so v rednem delovnem razmerju, na primer nadomestilo za malico in prevoz, plačan dopust in izplačilo regresa. Kljub temu menimo, da je študentsko delo v svoji pojavni obliki smiselno obdržati, saj na ta način mladi posamezniki dobijo priložnost, da se vključijo v delo organizacije, in tako pridobivajo dragocene delovne izkušnje.
Keywords: študenti, delo, študentsko delo, delovne pravice
Published in DKUM: 22.09.2021; Views: 297; Downloads: 54
Full text (1,13 MB) |
