1. Poznavanje lymske borelioze med študentiMartina Karba, 2021, undergraduate thesis Abstract: Lymska borelioza je nalezljiva bolezen, ki lahko pusti resne posledice na zdravju, če se ne zdravi pravočasno. Ker se število primerov v Sloveniji vsako leto povečuje, smo se odločili, da v raziskavi raziščemo, kako dobro so študenti zdravstvene nege in študenti ekonomsko-poslovne fakultete ozaveščeni o bolezni ter ali obstaja razlika v znanju med njimi.
Uporabili smo deskriptivno in kvantitativno metodologijo raziskovanja. Kot raziskovalno orodje smo uporabili anketni vprašalnik. Študijski vzorec je zajemal 90 študentov zdravstvene nege in 90 študentov ekonomsko-poslovne fakultete. Pridobljene rezultate smo statistično obdelali in jih podrobneje predstavili.
V zaključnem delu smo ugotovili, da je znanje študentov zdravstvene nege in študentov ekonomsko-poslovne fakultete omejeno. Opazili smo razliko med njimi, predvsem pri poznavanju bolezni in kako se bolezen pravilno zdravi. Negativen kazalec je, da večina študentov ekonomsko-poslovne fakultete še ni slišala za lymsko boreliozo. Prav tako jih je polovica mnenja, da imamo v Sloveniji cepivo proti lymski boreliozi in da je pravilna odstranitev klopa z oljem in krožnimi gibi. S temi odgovori se strinjajo tudi nekateri študenti zdravstvene nege, kar za našo stroko predstavlja težavo. Veliko več znanja imajo študenti obeh fakultet o zaščiti in poznavanju simptomov bolezni.
Razlike v znanju študentov so se pojavile na različnih področjih. Glede na dejstvo, da je bil en del anketiranih študentov zdravstvene nege, ki bodo v prihodnje postali usposobljeni zdravstveni delavci, je njihovo znanje na nekaterih področjih pomanjkljivo tako kot znanje študentov ekonomsko-poslovne fakultete.
Keywords: lymska borelioza, študenti, ozaveščenost, zdravstvena vzgoja
Published: 13.10.2021; Views: 24; Downloads: 8
 Full text (1,14 MB) |
2. Poznavanje pravic študentov FOV UM, ki jih imajo pri opravljanju dela preko študentskega servisaPia Demšar, 2021, master's thesis Abstract: V magistrskem delu smo obravnavali študentsko delo. Opazovana skupina so bili dodiplomski in podiplomski študentje FOV UM Kranj, ki so bili na fakulteto vpisani v študijskem letu 2020/2021. V empiričnem delu smo uporabili metodo raziskovalnega dela spraševanje z anketiranjem. Pri tem smo uporabili orodje za anketiranje 1ka. V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Namen izdelave magistrskega dela je bil ugotoviti, v kolikšni meri študentje poznajo svoje pravice, ki jih imajo z delom prek študentskega servisa, in v kakšni meri so seznanjeni s tem, kaj vse jim pri opravljanju tovrstne oblike dela zakonsko ne pripada. Delo prek študentskega servisa, imenovano tudi študentsko delo, je edinstveno za Slovenijo, saj tovrstnega dela v enaki pojavni obliki ne poznajo nikjer drugje v Evropski uniji. Še ena zanimivost tovrstne oblike dela je, da posameznik ni neposredno v delovnem razmerju z delodajalcem, temveč so v vlogi posrednika poslovni subjekti, torej koncesionarji, ki jim je bila podeljena pravica za posredovanje študentskega dela, bolj poznani pod imenom študentski servisi.
V raziskavi smo ugotovili, da se večji del študentov, to je več kot 50 %, zaveda, da jim pri opravljanju dela prek študentskega servisa ne pripadajo nekatera izplačila, kakršna pripadajo osebam, ki so v rednem delovnem razmerju, na primer nadomestilo za malico in prevoz, plačan dopust in izplačilo regresa. Kljub temu menimo, da je študentsko delo v svoji pojavni obliki smiselno obdržati, saj na ta način mladi posamezniki dobijo priložnost, da se vključijo v delo organizacije, in tako pridobivajo dragocene delovne izkušnje.
Keywords: študenti, delo, študentsko delo, delovne pravice
Published: 22.09.2021; Views: 52; Downloads: 17
Full text (1,13 MB) |
3. Poklic detektiva v Republiki Sloveniji - zaznavanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru in mnenje slovenskih detektivov na tehtniciMiha Dvojmoč, Andrej Sotlar, Bernarda Škrabar, Boštjan Ban, Vanja Erčulj, 2021, original scientific article Abstract: Namen prispevka: Namen raziskave je bil proučiti zanimanje študentov Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru za detektivsko delo, poznavanje vhodnih pogojev za opravljanje poklica in tipičnih delovnih nalog detektiva ter mnenje študentov primerjati z dejanskimi izkušnjami slovenskih detektivov. Posledično bi na takšen način ugotovili, kako bi lahko med študentsko oziroma mlajšo populacijo ljudi v Sloveniji dosegli boljše razumevanje detektivske dejavnosti. Metode: Opravljen je bil pregled relevantnih znanstvenih in strokovnih del. Z metodo anketiranja smo s pomočjo dveh raziskovalnih vprašalnikov ugotavljali razlike in podobnosti mnenj študentov Fakultete za varnostne vede in slovenskih detektivov o opravljanju dela detektiva. Ugotovitve: Iz ocene študentov lahko sklepamo, da študenti Fakultete za varnostne vede ne vedo, kako je z detektivskim delom v praksi. Poklic detektiva jim je sicer zanimiv. Seznanjeni so z nekaterimi pogoji za opravljanje poklica. Kot tipične delovne naloge detektiva vidijo študenti v večji meri kot detektivi preverjanje nezvestobe, zlorabe drog in iskanje pogrešanih oseb, detektivi pa kot o tipičnih delovnih nalogah v večji meri poročajo o pisanju poročil in vročanju pisemskih pošiljk v imenu naročnikov. V prihodnosti bi bilo treba več pozornosti nameniti detektivskemu delu v praksi in temu, kako poklic približati javnosti, ter na takšen način razbiti še vedno prisotne mite o detektivskem delu. Izvirnost/pomembnost prispevka: Gre za prvo tako obsežno študijo o mnenju študentov Fakultete za varnostne vede glede detektivske dejavnosti v Sloveniji.
Keywords: detektiv, detektivska dejavnost, razvoj dejavnosti, študenti, Fakulteta za varnostne vede, raziskave
Published: 06.09.2021; Views: 118; Downloads: 9
Full text (367,52 KB)
This document has many files! More...
|
4. Motiviranost študentov fov za opravljanje študentskega delaTjaša Trampuš, 2021, undergraduate thesis Abstract: V diplomskem delu smo raziskovali motivacijo študentov Fakultete za organizacijske vede Univerze v Mariboru (FOV UM) za študentsko delo. Študentsko delo zahteva visoko stopnjo motivacije, samonadzora in organizacije, da lahko posameznik uskladi študijske dejavnosti s študentskim delom. Vsakega posameznika za študentsko delo motivirajo oziroma demotivirajo različni dejavniki, motivi in potrebe, ki se skozi leta spreminjajo. Glavni namen diplomskega dela je bil raziskati motive oziroma dejavnike, vzroke in ovire študentov za opravljanje študentskega dela ob študiju.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali motivacijo, motivacijske dejavnike, motivacijske teorije in študentsko delo. Praktičen del pa vključuje raziskavo o motivaciji za študentsko delo, ki smo jo izvedli med študenti FOV UM.
Keywords: motivacija, motivacijski dejavniki, motivacijske teorije, študenti, študentsko delo
Published: 20.08.2021; Views: 144; Downloads: 17
Full text (872,82 KB) |
5. Odnos in ovire študentov zdravstvene nege do raziskovalnega delaGregor Romih, 2021, master's thesis Abstract: Uvod: Raziskovanje v zdravstveni negi predstavlja vodilo klinične prakse za kakovostno in varno oskrbo pacientov. Raziskave kažejo, da imajo študenti pozitiven odnos do raziskovanja, vendar pa se pri tem srečujejo s številnimi ovirami. Namen zaključnega dela je bil raziskati odnos in zaznavanje ovir študentov zdravstvene nege do raziskovalnega dela.
Metode: Izvedena je bila presečno opazovalna raziskava s kvantitativno metodologijo raziskovanja. Podatki so bili zbrani z anketnima vprašalnikoma na priložnostnem vzorcu študentov zdravstvene nege (n = 219). Statistična analiza je bila izvedena s programsko opremo IBM SPSS 23.0 in metodo opisne ter sklepne statistike.
Rezultati: V povprečju je imelo 80 % anketiranih študentov pozitiven odnos do raziskovanja (M = 136,93; SD = 30,88; p < 0,001). Ugotovljena je bila statistično značilna razlika v odnosu do raziskovanja glede na letnik (p < 0,001) in stopnjo študija (p < 0,001). Kot največjo oviro v raziskovanju so študenti ocenili kompleksnost raziskovalnega procesa (M = 3,95; SD = 0,68) ter okoljske ovire (M = 3,53; SD = 0,59). Razlik v zaznavanju ovir glede na prejšnje izkušnje z raziskovalnim delom ni bilo ugotovljenih (p = 0,098). Potrjena pa je bila negativna statistično značilna povezava med odnosom do raziskovanja in zaznavanjem ovir v raziskovanju (rs(219) = -0,554, p < 0,001).
Razprava in sklep: Pozitiven odnos do raziskovanja je pomemben element uporabe na dokazih utemeljene zdravstvene nege v kliničnem okolju. Odnos do raziskovanja med študenti je treba ohranjati in nadgrajevati, pri tem pa študente opremiti z znanjem in veščinami za uspešno odpravo ovir pri raziskovanju.
Keywords: raziskovanje, zdravstvena nega, študenti, stališča, prepreke
Published: 17.08.2021; Views: 107; Downloads: 48
Full text (1,77 MB) |
6. Analiza samoučinkovitosti študentov predšolske vzgoje na gibalnem področjuGabrijela Gselman, 2021, undergraduate thesis Abstract: Namen diplomskega dela je raziskati samoučinkovitost študentov na gibalnem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na dve temi; in sicer gibalno področje v vrtcu ter samoučinkovitost. Izpostavili smo pomen gibalne dejavnosti v vrtcu in njen vpliv na razvoj otroka. Opredelili smo značilnosti samoučinkovitosti na splošno ter tudi samoučinkovitost učitelja pri vodenju razreda, sodelovanju z učenci in v organizaciji. V tretjem večjem poglavju teoretičnega dela pa smo predstavili podatke in rezultate treh raziskav o zaznavi samoučinkovitosti pedagoškega osebja pri poučevanju temeljnih motoričnih sposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike in uporabili lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006). V raziskavi je sodelovalo 179 študentov rednega in izrednega študija predšolske vzgoje. Stopnjo samoučinkovitosti študentov smo preverjali na šestih gibalnih področjih. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo v povprečju odgovorov višjo stopnjo samoučinkovitosti študenti tretjih letnikov, študenti s končano srednjo zdravstveno šolo ter študenti rednega študijskega programa.
Keywords: primerjava, samoučinkovitost, študenti predšolske vzgoje, gibalno področje, razvoj otroka
Published: 17.05.2021; Views: 136; Downloads: 29
Full text (1,39 MB) |
7. Osebnost študentov Fakultete za varnostne vedeKarmen Černigoj, 2021, undergraduate thesis Abstract: Vsak človek ima osebnost, ki ga dela edinstvenega. Pri tem ima vlogo veliko različnih dejavnikov, ki nenehno vplivajo na oblikovanje in spreminjanje osebnosti.
V zaključnem delu smo s teoretično-raziskovalno metodo poskušali raziskati osebnostne lastnosti študentov prvega letnika Fakultete za varnostne vede Univerze v Mariboru, jih analizirati in ugotoviti, katere so prevladujoče dimenzije osebnosti, koliko se povezujejo z interesi za varstvoslovne poklice ter nazadnje, ali so primerljive z osebnostnimi dimenzijami študentov v Združenih državah Amerike in Veliki Britaniji.
Raziskava je potekala na spletni strani 1KA. Vprašalniki, v katerem je bil test osebnosti mini-IPIP, so bili posredovani rednim študentom prvega letnika Fakultete za varnostne vede, od katerih je vprašalnik rešilo 73 študentov. V zaključku so podane ugotovitve, ki temeljijo na analizi rezultatov testa osebnosti mini-IPIP.
Analiza je pokazala povezanost med določenimi osebnostnimi lastnosti in poklici – redar, varnostni inženir, varnostni menedžer, delo na fakulteti, varnostni inšpektor, delo na carini, forenzik, pravosodni policist in sodni izvedenec. Razlike med slovenskimi in tujimi študenti so se pokazale predvsem z angleškimi in minimalno z ameriškimi študenti. S slednjimi se je razlika pokazala le v sprejemljivosti. Z angleškimi pa je bila razlika v sprejemljivosti, vestnosti, nevrotičnosti in odprtosti do novih izkušenj.
Keywords: diplomske naloge, varstvoslovje, osebnost, mini-IPIP, študenti
Published: 10.05.2021; Views: 197; Downloads: 46
Full text (1,31 MB) |
8. Tesnoba in depresivnost študentov fakultete za varnostne vedeHana Aškerc, 2021, undergraduate thesis Abstract: Raziskovanje duševnih motenj nikoli ni bilo pomembnejše, sploh zaradi nenehnega naraščanja iz leta v leto in različnih starostnih skupin, ki se z njim spopadajo. Ker živimo v tako hitro odvijajočem času, nihče ni več imun na stres, ki je lahko, če ga posameznik ne zna dobro nadzorovati, tudi vzrok za kasnejši razvoj duševnih stisk. Predvsem depresija, razlog za vse več samomorov, je tista, ki jo je nujno že zgodaj zdraviti. Z njo tesno povezana tesnoba prav tako prinese v človekovo življenje mnogo negativnih posledic, zaradi katerih se mu lahko poslabšajo delovna učinkovitost in socialni odnosi. Še vedno pa je vse preveč ljudi, ki se raje zapirajo vase in so prepričani, da kaj takega nanje nikoli nebi imelo vpliva. Kljub notranjim bolečinam molčijo in navzven kažejo drugačno podobo - zato je tako velikega pomena ozaveščenost o duševnih motnjah, ki bi morala biti prisotna že od otroštva.
V diplomski nalogi najprej opredelimo definicijo depresivne motnje in možnosti diagnosticiranja. Opišemo kriterije in simptome, ki se pri diagnosticiranju upoštevajo, kot tudi njene vzroke ter dejavnike, ki lahko vplivajo na njen nastanek. Opišemo še možnosti zdravljenja in raziskave, ki so potekale med študenti in mladimi. Poudarimo tudi problematiko njene pogostosti, ki postaja globalno breme in pomen ozaveščenosti ljudi po vsem svetu. Pregledamo tudi raziskave o duševnih motnjah na splošno, tako v svetu kot tudi v Sloveniji, in ugotavljamo povezanost slednjih z depresijo pri mladih.
V nadaljevanju smo glede tesnobnih motenj prav tako opredelili osnove - definicijo, diagnozo, zdravljenje, simptome in študije, opravljene na temo študentov. Osredotočimo se na študije, opravljene glede tesnobe pri študentih, in opisujemo statistične podatke in rezultate, ki so bili ugotovljeni. Ugotavljamo tudi, katere duševne motnje se še lahko povezujejo z nastankom tesnobe. Poglabljali smo se tudi v razlike med spoloma, kar je bil del raziskave, opravljene v zadnjem delu.
V zaključnem delu smo opravili raziskavo, ki se je nanašala na študente in študentke Fakultete za varnostne vede, ter primerjavo pogostosti tesnobnih in depresivnih motenj v obdobjih pred izpiti in v izpitnem obdobju - v začetku epidemije Covid-19. Preiskovali smo, če študentke doživljajo več stisk kot študenti, ugotavljali, kakšen delež vseh študentov doživlja simptome tesnobe in depresije, ter primerjali simptomatiko med skupinama pred in med epidemijo. V zaključku smo še podali omejitve pri naši raziskavi in podali možne usmeritve in uporabnost rezultatov v praksi.
Keywords: diplomske naloge, tesnoba, anksioznost, depresija, študenti, duševne motnje
Published: 04.05.2021; Views: 197; Downloads: 60
Full text (1,43 MB) |
9. Pismenost o duševnem zdravju med študenti na HrvaškemŽana Brzuhalski, 2021, master's thesis Abstract: Pomanjkljivo znanje, stigma in diskriminacija so razlogi, zakaj težave v duševnem zdravju doživljamo drugače kot težave s telesnim zdravjem (Rickwood, Deane, Wilson in Ciarrochi, 2005). Zaradi tega, smo se v magistarski nalogi odločili raziskati stopnjo pismenosti o duševnem zdravju med populacijo študentov na Hrvaškem. Namen raziskave je bil ugotoviti stopnjo pismenosti o duševnem zdravju v povezavi z nekaterimi socio-demografskimi spremenljivkami, preverjali smo odnos med osamljenostjo in depresivnostjo v povezavi s pismenostjo o duševnem zdravju. V naši raziskavi je sodelovalo 317 oseb, ki študirajo na 21. univerzah na Hrvaškem. Povprečna starost udeležencev je bila 22,46 let. Za merjenje smo uporabili Lestvico pismenosti o duševnem zdravju, De Jong Gierveld lestvico emocionalne in socialne osamljenosti in WHO-5 index dobrega počutja. Ugotovili smo, da so študenti v določeni meri precenili svojo pismenost o duševnem zdravju, kar so potrdili rezultati. Ugotovili smo, da študenti nezdravstvenih študijskih smeri (Inženiring, Pravo in Ekonomija in management) slabše prepoznavajo duševne motnje, imajo pomanjkljivo znanje o iskanju informacij o duševnih motnjah in izražajo negativna stališča do iskanja pomoči. Potrdili smo, da je višja stopnja pismenosti o duševnem zdravju povezana z ženskim spolom, prisotnostjo izkušenj s težavami v duševnem zdravju in zdravstveno študijsko usmeritvijo.
Keywords: pismenost o duševnem zdravju, izkušnje, študenti, depresivnost, osamljenost
Published: 26.04.2021; Views: 214; Downloads: 32
Full text (2,96 MB) |
10. Strategija Univerze v Mariboru 2021-20302021 Abstract: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Keywords: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Published: 14.04.2021; Views: 127; Downloads: 11
 Link to file |
