1.
ANALIZA ŠTIPENDIRANJA V PREDILNICI LITIJAMaruša Bebar, 2011, undergraduate thesis
Abstract: V diplomski nalogi predstavljamo štipendiranje v Republiki Sloveniji in hkrati kadrovsko štipendiranje v Predilnici Litija, njune prednosti in slabosti. Zakon o štipendiranju je postavil temelje za nov sistem štipendiranja, ki sta ga dopolnila Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij in Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij. Nov sistem štipendiranja seveda prinaša mnoge novosti, ki so opisane, podrobneje pa razložene v analizi.
Prva pomembna sprememba je, da poleg treh vrst starih štipendij:
- državne oziroma republiške,
- Zoisove in
- kadrovske;
uvaja še dve novi vrsti štipendij, in sicer:
- štipendijo za Slovence v zamejstvu in tujini ter
- štipendijo za tujce.
Skupaj še z nekaterimi študenti smo imeli priložnost podrobneje analizirati kadrovsko štipendiranje v tekstilnem podjetju Predilnica Litija. Torej, predstavljamo vam znano snov, vendar se o njej še vedno porajajo vprašanja in dileme. Ko smo zbirali podatke, se je pričelo novo šolsko in študijsko leto in na uradih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve kot tudi na Gimnaziji v Litija smo srečevali dijake in študente, ki so nam imeli marsikaj povedati o štipendiranju. Zanimivi so nadarjeni dijaki oziroma že osnovnošolci, ki polni znanja in posebnih spretnosti ter veščin zrejo v negotovo prihodnost. Večina vseh vprašanih se je po tihem in nejevoljno spraševala, kakšna prihodnost jih čaka, in ali bodo morali zapustiti našo državo v upanju za službo v tujini, ki jim bo nudila ali izpolnjevala pogoje, ki jih zahtevajo in konec koncev potrebujejo. Vse več vprašanj se pojavlja, kako nadarjene dijake in študente obdržati v naši državi, ki se spopada z vse hujšo krizo, ki jo narekuje svetovni trg. Imeli smo priložnost spoznati eno izmed nadarjenih študentk, ki je prejela Zoisovo štipendijo za posebno nadarjenost za jezike. Sedaj že nekaj let gospa Metka Rems poučuje na fakulteti in sodeluje v povezovanju Nizozemske in Slovenije. Zaupala nam je, da se je večkrat soočala z vprašanjem, ali iskati službo v tujini. Vendar smo dobili občutek, da je bilo v prvih letih po osamosvojitvi lažje, predvsem pa varneje, saj se država ni tako bala izgubiti tako dragocene mlade kadre. V tem trenutku je situacija dokaj resna, vse več fakultetno izobraženih ljudi išče svojo prvo zaposlitev, hkrati pa obstajajo ljudje, ki nimajo končane srednje šole in so ostali brez zaposlitve. Zaradi »požrešnežev«, ki so večinoma jemali in ne dajali, so v resni situaciji, poleg tega so nekateri presegli starostno mejo, ki bi jim omogočala, da bi se lahko enakovredno z drugimi potegovali za zaposlitev na trgu dela.
Lahko trdimo, da nekaterim gigantom ustreza gospodarska kriza, saj lahko na edinstven način rešijo kadrovsko problematiko, hkrati bodo mladi, ki so bili njihovi štipendisti, ostali ob koncu šolanja praznih rok. Vendar po skrbnem premisleku se delodajalci, ki so financirali šolanje določenega dijaka ali študenta, ne bodo zlahka odpovedali vsoti, ki so jo namenili v ta namen, čeprav je denar v veliki večini prispevala država z raznimi oblikami subvencij oz. denarnih pomoči pri zaposlovanju mladih kadrov.
Keywords: ŠTIPENDIRANJE, KADROVSKO ŠTIPENDIRANJE, REPUBLIŠKE ŠTIPENDIJE, ZOISOVE ŠTIPENDIJE OZ. ŠTIPENDIJE ZA POSEBNO
Published in DKUM: 24.02.2012; Views: 2177; Downloads: 159
Full text (610,49 KB)
