| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


1 - 10 / 18
First pagePrevious page12Next pageLast page
1.
ČEVLJARSKO BESEDJE V MARIBORU
Tina Janžekovič, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Čevljarsko besedje v Mariboru prinaša glasoslovni, oblikoslovni, skladenjski in besedoslovni oris mariborskega pogovornega jezika, ki ga slovenska dialektologija uvršča v štajersko narečno skupino. Predstavljeno je mesto Maribor in razvoj čevljarske obrti na Slovenskem ter materiali, orodja in izdelki čevljarske dejavnosti. Čevljarska obrt na Slovenskem se je ohranjala iz roda v rod. S tem se je ohranilo tudi izrazje te dejavnosti, ki pa danes postopoma izginja. Razvoj tehnologije, čevljarska industrija in masovna proizvodnja čevljev so povzročili propadanje čevljarskih delavnic in posledično tudi izginjanje besedja, ki je povezano s čevljarstvom. V osrednjem delu diplomskega dela je v obliki slovarja predstavljeno čevljarsko besedje v mariborskem pogovornem jeziku. Besedno gradivo je bilo zbrano s pomočjo Mirka in Franca Cimerlajta, čevljarjev iz Maribora, in je bilo osnova za izdelavo slovarja. Zbrano čevljarsko izrazje je razvrščeno po abecednem vrstnem redu in obdelano s pomočjo strokovne literature. Knjižni ali poknjiženi iztočnici sledi zapis besede v fonetični obliki, temu pa je dodan pomen in izvor besede ter primer iz posnetega gradiva. Izvorno besedje je slovanskega, prevzeto besedje pa je zaradi zgodovinskih vzrokov nemškega izvora.
Keywords: slovenski jezik, slovenska dialektologija, štajerska narečna skupina, mariborski pogovorni jezik, zgodovina čevljarstva, čevljarstvo v Mariboru, čevljarsko besedje
Published: 14.07.2010; Views: 2591; Downloads: 406
.pdf Full text (4,52 MB)

2.
BESEDJE V MARIBORŠČINI
Bojana Glažar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Maribor je središče severnoštajerskega pokrajinskega pogovornega jezika, mariborski pogovorni jezik pa se je oblikoval na neposrednem stičišču štajerske in panonske narečne baze. Posebnost mariborskega govora sta dva naglasa v daljših tvorjenkah. V govoru se kažejo težnje po posplošitvi naglasa na vse oblike ali večino oblik iste besede, ožanju e-jevskih in o-jevskih fonemov in daljšanju kratkih samoglasnikov. Analiza posnetega in zapisanega besedja je pokazala, da v mariborskem govoru prevladujejo neprevzete besede. Od prevzetih besed je največ besed germanskega izvora, nato romanskega. Analiza besednih zvez je pokazala isto — največ je besednih zvez, v katerih sta tako jedro kot določilo domačega izvora, manj je tistih, ki imajo tuje jedro in domače določilo ter domače jedro in tuje določilo, najmanj pa je besednih zvez, kjer sta obe sestavini prevzeti. Tudi med prevzetimi besednimi zvezami prevladujejo izrazi germanskega izvora.
Keywords: dialektologija, štajerska narečna skupina, pokrajinski pogovorni jezik, mariborska mestna govorica, besedje v mariborščini
Published: 14.07.2010; Views: 3070; Downloads: 496
.pdf Full text (811,79 KB)

3.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA BRESTANIŠKEGA GOVORA
Katja Komar, 2010, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo prinaša rezultate raziskave jezikovnih značilnosti govora Brestanice na glasoslovni in oblikoslovni ravni. Pri raziskovanju sem se v veliki meri opirala na vprašalnico za Slovenski lingvistični atlas (SLA) in na zvočni zapis prostega govora, ki sem ga posnela s pomočjo treh informatork, ter v delu oboje podala v fonetični obliki. Na osnovi zbranega gradiva in strokovne literature sem brestaniški govor umestila v narečni prostor in raziskovanje usmerila h glasoslovni ravnini govora, ki vključuje naglasne značilnosti, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj posameznih glasov, in k oblikoslovni ravnini, ki podaja narečne značilnosti posameznih besednih vrst. Govor Brestanice sodi v sevniško-krški govor prehodnega posavskega narečja, le-to pa je po Tinetu Logarju in Jakobu Riglerju del štajerske narečne skupine. V glasoslovju je viden predvsem starejši dolenjski razvoj, mlajše štajerske značilnosti pa so v večji meri vplivale na oblikoslovno podobo govora. Pod vplivom štajerske narečne skupine je govor izgubil tudi prvotno tonemsko naglaševanje in kolikostno nasprotje, podaljšali so se celo vsi kratko naglašeni samoglasniki. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški, značilen je močan samoglasniški upad ter pojav akanja, ukanja in celo ikanja. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki, na oblikoslovni ravni pa oblikospreminjevalni vzorci v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Srednji spol je prešel v moški spol. Zaradi (dnevnega) preseljevanja in vse večjega vpliva knjižnega jezika so pogoste nepredvidljive dvojnice, kar daje brestaniškemu govoru značaj mešanega govora.
Keywords: slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, brestaniški govor
Published: 30.07.2010; Views: 2497; Downloads: 299
.pdf Full text (841,54 KB)

4.
VINOGRADNIŠKO IZRAZJE V VASI SVEČINA
Urška Rudl, 2011, undergraduate thesis

Abstract: Vinogradništvo v Svečinskih goricah je vodilna gospodarska panoga že od starega veka in tako je življenje vaščanov že od nekdaj povezano z žlahtno kapljico. To sožitje daje preprosti vasici Svečini poseben čar, zato se narečno vinogradniško izrazje še vedno pogosto uporablja pri delu v vinogradu. Pri raziskovanju narečnega vinogradniškega izrazja sem si pomagala z vinogradniško strokovno literaturo, vinogradniško vprašalnico in s prostim govorom informatorja. Na osnovi posnetega narečnega gradiva in strokovne literature je govor Svečine umeščen tudi v narečno skupino, predstavljene so njegove glasoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. V diplomskem delu sem na kratko predstavila tudi zgodovino vinogradništva, še posebej viničarstva v Svečinskih goricah, osredinila pa sem se predvsem na zapis abecednega slovarja vinogradniškega izrazja, v katerega je vključenih 229 iztočnic. Slovar tematsko zajema celotno področje vinogradništva: od priprave zemljišča za sajenje vinske trte, glavnih opravil v vinogradu, kletarjenja, do priprave vina. V slovar so poleg sodobnih vinogradniških izrazov vključeni tudi starejši narečni izrazi za orodja in način obdelave vinogradov, ki jih nekateri vaščani poznajo še danes.
Keywords: dialektologija, štajerska narečna skupina, severnoštajerski kozjaški govor, vinogradniško izrazje, viničarstvo v Svečinskih goricah, vas Svečina.
Published: 09.01.2012; Views: 1665; Downloads: 171
.pdf Full text (2,06 MB)

5.
NAREČNO IZRAZJE OBIČAJA KOŠNJE TRAVE V ZREŠKEM GOVORU
Maja Kovče, 2011, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Narečno izrazje običaja košnje trave v zreškem govoru sem na podlagi starega, že skoraj pozabljenega običaja, natančneje predstavila besedje, s katerim sem se srečala pri prikazu običaja košnje trave na star način v Zrečah. S folklorno skupino smo se lansko poletje odločili, da ta običaj oživimo in ga predstavimo širši množici. Običaj je potekal v zreškem narečju, ki je marsikomu težje razumljivo. V začetnem delu sem najprej predstavila geografske, zgodovinske, gospodarske in kulturne značilnosti mesta Zreče. Temu sledi predstavitev običaja košnje v Zrečah, kot zanimivost pa sem prikazala še različne izvedbe tega običaja po Sloveniji, saj sem ugotovila, da je imel skoraj vsak kraj svoj običaj. V osrednjem delu sem se ukvarjala z zreškim govorom, kjer sem prikazala glasoslovne značilnosti tega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v južnopohorski govor. Poglaviten del diplomskega dela predstavlja zbiranje narečnega izrazja, ki je zapisano v fonetični obliki in je s pomočjo strokovne literature natančno dodelano. Narečno gradivo sem večinoma pridobila na podlagi vprašalnice za Slovenski lingvistični atlas, ki jo je pripravila Francka Benedik, del gradiva pa s pomočjo posnetka običaja. Zbrano izrazje zajema predvsem stare besede, ki počasi izginjajo in jih pozna le še starejša populacija. Pri analizi posnetka pa sem ugotovila, da pri nekaterih narečnih besedah prihaja do razhajanj, saj so pri običaju nastopale različne starostne generacije in pri mlajših je že opazen vpliv knjižnega jezika. Besede v slovarčku so razvrščene po abecednem redu in razdeljene na tri sklope: Opravilo, Hrana in Oblačila. Knjižni ali poknjiženi različici sledi zapis besede v fonetični obliki z ustreznimi slovničnimi kvalifikatorji, tej pa pomenska razlaga. Analizirala sem tudi izvor besed in ugotovila, da jih je večina slovanskega izvora. Med prevzetimi besedami izstopajo germanske, najverjetneje zaradi močnega vdora germanizmov v času svetovnih vojn. Prevzetih nemških besed je v slovarju kar 90 %, nekaj malega pa se pojavlja tudi romanizmov. Živimo v času strojev in vedno večje mehanizacije. Ta ne pomeni zgolj nekega udobja, pač pa je v večini že nujno potrebna, saj so ljudje, zaradi celodnevnih služb in vedno več obveznosti, čedalje bolj obremenjeni in omejeni s časom. Nimajo časa za obujanje starih običajev, zato ti izginjajo. S tem pa na žalost izginjajo tudi narečni izrazi v povezavi z običaji, ki se jih spomni samo še peščica. Pomembno je, da posredujemo naše vedenje mlajšim, saj se bo le tako ohranila naša kulturna dediščina.
Keywords: Ključne besede: dialektologija, štajerska narečna skupina, južnopohorsko narečje, južnopohorski govori, zreški govor, narečno izrazje običaja košnje trave.
Published: 03.01.2012; Views: 1755; Downloads: 229
.pdf Full text (1,97 MB)

6.
NAREČNE ZNAČILNOSTI BIZELJSKEGA GOVORA
Petra Savnik, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Namen pričujočega diplomskega dela je bil podati globlji vpogled v nekatere narečne značilnosti govora, iz katerega sama izviram, tj. krajevnega govora naselja Bizeljsko. V raziskavo bizeljskega govora, ki ga slovenska dialektologija uvršča v kozjansko-bizeljsko narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine, je bila zajeta zlasti glasoslovna in oblikoslovna ravnina govora; v okviru prve me je zanimal samoglasniški in soglasniški sestav govora, njegove naglasne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov, v okviru druge pa sem v primerjavi s knjižnim jezikom raziskala narečne oblikoslovne posebnosti štirih besednih vrst, tj. samostalniške in pridevniške besede, glagola in prislova. Analiza narečnih značilnosti je temeljila na zvočnem gradivu, pridobljenem s SLA in prostim govorom štirih informatorjev. Glasoslovna analiza je pokazala, da so se v bizeljskem govoru izgubila tako tonemska kot kolikostna nasprotja, njegov samoglasniški sistem je enoglasniški, pri čemer se od knjižnega jezika razlikujejo nekateri glasovi oziroma glasovne različice, in sicer ü, , , ä in å, za govor pa je značilen tudi samoglasniški upad. V soglasniškem sestavu so bili spremembam podvrženi predvsem zvočniki in posamezne glasovne skupine (npr. -nj-/-lj-, -šč-, -tl-/-dl-, -tn-/-dn-), na oblikoslovni ravni, ki se je v okviru posebnosti izkazala za dokaj razgibano, velja v zvezi s pregibanjem izpostaviti zlasti dajalniške, mestniške in orodniške končnice, nato delno ali popolno izenačevanje dvojinskih oblik z množinskimi, feminizacijo samostalnikov srednjega spola, v zvezi s pridevnikom pa zlasti izgubljanje občutka za rabo določne in nedoločne oblike. Pri glagolu izstopa množinskost nekaterih dvojinskih glagolskih oblik, prislovi pa se od knjižnih razlikujejo v glasoslovni in oblikovni podobi. Med prevzetimi besedami prevladujejo germanizmi.
Keywords: slovenski jezik, bizeljski govor, kozjansko-bizeljsko narečje, štajerska narečna skupina, Bizeljsko
Published: 14.12.2012; Views: 1321; Downloads: 133
.pdf Full text (2,09 MB)

7.
PRIMERJAVA PISNIH IZDELKOV UČENCEV 9. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE PRI PREDMETIH SLOVENŠČINA IN ZEMLJEPIS
Sanja Pušnik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Namen diplomskega dela je bilo zbrati in primerjati pisne izdelke učencev, ki so v šolskem letu 2011/2012 obiskovali deveti razred osnovne šole pri predmetih Slovenščina in Zemljepis. Pri predmetu Slovenščina so opisali svoj domači kraj, pri predmetu Zemljepis pa Slovenijo. Podane so bile značilnosti pisnih izdelkov učencev pri omenjenih predmetih. Izdelki so bili analizirani glede na vrsto in zvrstnost napak ter glede na obliko izdelkov. Prikazana je bila stopnja pismenosti učencev devetega razreda in vpliv narečnosti na pisne izdelke pri omenjenih predmetih. Pisni izdelki so bili metodološko obdelani z deskriptivno metodo, metodo analize in sinteze ter metodo klasifikacije. Na koncu so bili rezultati statistično prikazani. Raziskava je pokazala, da med pisnimi izdelki, nastalimi pri predmetu Slovenščina in pri predmetu Zemljepis, prihaja do oblikovnih razlik, predvsem v povprečnem številu povedi na spis. Med izdelki prihaja do razlik v količini napak, narečni vpliv v pisnih izdelkih pri predmetu Slovenščina pa je večji kot pri pisnih izdelkih, nastalih pri predmetu Zemljepis. Pokazalo se je, da imajo devetošolci dovolj znanja, da napišejo pisni izdelek o svojem družbenem okolju, s čimer dosegajo vsaj minimalne standarde znanja.
Keywords: slovenščina, zemljepis, deveti razred, pismenost, zvrsti slovenskega jezika, štajerska narečna skupina, vzhodnopohorsko narečje
Published: 18.04.2013; Views: 1332; Downloads: 107
.pdf Full text (1,73 MB)

8.
GOVOR VASI HRASTJE PRI CERKLJAH OB KRKI (GLASOSLOVNE IN OBLIKOSLOVNE) ZNAČILNOSTI
Nataša Baznik, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Govor vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki prinaša izsledke raziskave govornega področja, ki je mejno med dvema narečnima skupinama, in sicer dolenjsko in štajersko narečno skupino. Tema diplomskega dela so glasoslovne in oblikoslovne značilnosti govora vasi Hrastje pri Cerkljah ob Krki. Pri raziskavi sta mi bila v veliko pomoč vprašalnica za Slovenski lingvistični atlas in zvočni zapis govora, ki je bil posnet s pomočjo dveh informatorjev. V delu je oboje podano v fonetični obliki. Na podlagi strokovne literature in posnetega zvočnega gradiva je govor umeščen v narečni prostor, podrobneje pa so predstavljene njegove glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter izvor in razvoj posameznih glasov. Govor vasi Hrastje spada v sevniško-krški govor posavskega narečja in je pod vplivom štajerske narečne skupine izgubil tonemsko naglaševanje. Samoglasniški sistem je enoglasniško-dvoglasniški. V govoru je opazen močan samoglasniški upad, pojavljata se akanje in ukanje. V soglasniškem sistemu so največje razlike v primerjavi s knjižnim jezikom opazne pri zvočnikih, na oblikoslovni ravni pa so opazne razlike v dajalniku, mestniku in orodniku moškega in ženskega spola. Samostalniki srednjega spola so prešli v moški spol. Pri glagolu se v 1. osebi dvojine pojavi osebilo -ma namesto -va.
Keywords: Dialektologija, dolenjska narečna skupina, štajerska narečna skupina, posavsko narečje, sevniško-krški govor, govor vasi Hrastje.
Published: 28.05.2013; Views: 1313; Downloads: 99
.pdf Full text (1,72 MB)

9.
GOVOR V ZIBIKI
Urška Orač, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu je predstavljeno narečno besedje s pomenskega polja »kmetija – prostori in oprema v hiši, gospodarska poslopja ter orodja«. Obravnavano območje uvrščamo v štajersko narečno skupino, natančneje v srednještajersko narečje. Izhodišče raziskave predstavlja zbrano besedje, ki je v vprašalnici za SLA razvrščeno v devet poglavij in v gramatičnem delu vprašalnice. Gradivo je bilo zbrano v dveh različnih krajih srednještajerskega narečja, v krajih Zibika in Zadrže, ki spadata pod Občino Šmarje pri Jelšah. Za pomene, za katere se sprašuje, se v tem delu srednještajerskega narečja uporablja 175 različnih leksemov, od tega je 166 enobesednih in 9 večbesednih. Glede na izvor je besedje raznoliko, največ leksemov je slovanskega izvora, ostalo pa je glede na čas in prostor prevzeto iz drugih jezikov, npr. germanskega, romanskega, madžarskega in hrvaškega.
Keywords: dialektologija, štajerska narečna skupina, srednještajersko narečje, govor v Zibiki, kmečka materialna in kulturna dediščina, izvor besed.
Published: 08.05.2013; Views: 886; Downloads: 174
.pdf Full text (1,33 MB)

10.
GLASOSLOVNA IN OBLIKOSLOVNA PODOBA VELENJSKEGA GOVORA
Petra Seitl, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu so podane glasoslovne in oblikoslovne značilnosti ter besedje velenjskega govora. Raziskovanje govora je temeljilo na vprašalnici za Slovenski lingvistični atlas (SLA), na zvočnem zapisu prostega govora informatorjev ter na mojem osebnem poznavanju govora. Na osnovi zbranih podatkov in strokovne literature je velenjski govor umeščen v narečni prostor, podana je glasoslovna analiza jezika, ki zajema naglasne razmere, samoglasniški in soglasniški sistem ter izvor in razvoj glasov, z opisom posameznih besednih vrst pa so podane še značilnosti oblikoslovne ravnine jezika. Velenjski govor spada v srednjesavinjso narečje, le-to pa je del štajerske narečne skupine. Srednjesavinjsko narečje velja za vmesno oziroma prehodno narečje, saj je nastalo zaradi stikov med gorenjsko in štajersko narečno osnovo. Velenjski govor pozna jačinsko naglaševanje, kratki naglašeni samoglasniki so se po moderni vokalni redukciji podaljšali, kratko naglašen je ostal le polglasnik. Samoglasniški sistem je monoftongičen. V soglasniškem sistemu so največ sprememb doživeli zvočniki. Na oblikoslovni ravnini je največ sprememb pri prehodu srednjespolskih samostalnikov v moškospolske, nekaj sprememb je tudi pri oblikospreminjevalnih vzorcih. Besedje velenjskega govora je dokaj enotno. Veliko je germanizmov, a se jih, zaradi vpliva knjižnega jezika, rabi vse manj.
Keywords: Slovenski jezik, dialektologija, štajerska narečna skupina, srednjesavinjsko narečje, velenjski govor
Published: 13.12.2013; Views: 1572; Downloads: 197
.pdf Full text (6,05 MB)

Search done in 0.3 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica