Search the digital library catalog

Abstract: Magistrsko delo preučuje podjetniške namere prostovoljcev na športnih dogodkih, pri čemer se osredotoča na prostovoljce na OFEM 2023 v Mariboru. Raziskava se nanaša na socialno podjetništvo, ki je usmerjeno v družbeno blaginjo. Pri tem poudarja vlogo neplačanega dela pri ustvarjanju družbene vrednosti. Med 100 anketiranimi prostovoljci, večinoma mlajšimi od 30 let in ženskami, jih 54 ni imelo predhodnih izkušenj s prostovoljstvom, pri čemer je 60% prostovoljcev motivirala pridobitev potrdila Evropskega olimpijskega komiteja za podporo v nadaljnji karieri. Večina ne izraža podjetniških namer, saj 44 vprašanih še ni odločenih glede svoje morebitne podjetniške poti, medtem ko je le 36 odločenih, da bodo postali podjetniki. Po analizi smo prišli do nekaterih drugih dodatnih ugotovitev, ki jih hipoteze niso obravnavale, na primer, da ima 28% vprašanih že svojo podjetniško idejo, 24% pa jih je že vključenih v neke podjetniške aktivnosti. Večina anketiranih prostovoljcev je mnenja, da je mreženje pomembno za podjetniški uspeh, kakor tudi redno zastavljanje lastnih ciljev in vizij za prihodnost. Tekom raziskovanja smo bili osredotočeni zgolj na slovenske prostovoljce, tako da prostovoljcev iz drugih držav nismo obravnavali. V prihodnje bi bilo zanimivo raziskati, ali so prisotne kakšne razlike med slovenskimi in tujimi prostovoljci. Skozi našo raziskavo smo tudi zasledili, da nekatera področja povezav med prostovoljstvom in podjetništvom v literaturi še niso bila podrobneje raziskana in bi jih bilo v prihodnosti smiselno izpeljati in izpopolniti dosedanje znanje in ugotovitve.
Keywords: prostovoljstvo, socialno podjetništvo, podjetniške značilnosti, podjetniške namere, športni dogodki, športni management
Published in DKUM: 14.05.2024; Views: 244; Downloads: 40
Full text (1,69 MB)

Abstract: Diplomsko delo z naslovom Negativni vplivi športa na okolje obravnava šport in z njim povezane dogodke, ki so lahko velik faktor onesnaževanja in tako povzročajo negativne vplive v naravi zaradi aktivnosti človeka v določenem okolju. Skozi nalogo smo poiskali stične točke v povezavi z okoljem, športom in ekološko kriminaliteto in v kakšnih oblikah lahko športne aktivnosti oz. organiziranje le-teh vplivajo na samo okolje. Ugotovili smo, da je športni dogodek zapleten pojav, ki ima velik učinek na ljudi, prav tako pa tudi na okolje. Negativne posledice so v okolju vidne predvsem zaradi gradnje športnih objektov, mobilnosti športnikov in navijačev, porabe energije, porabe in onesnaževanje voda in končnih odpadkov, ki so tudi glavni onesnaževalci okolja. Vendar za vsako stvar, v našem primeru onesnaževanje, obstaja rešitev oz. vsaj omejitev povzročitve posledic, tako je tudi pri prirejanju športnih dogodkov. Kot najbolj popolna rešitev se ponuja organiziranje športnih dogodkov po principu trajnosti, saj vključuje vse vidike, med drugim tudi vidik ohranjanja okolja ter s tem zmanjšanje in odstranitve pomena glavnih onesnaževalcev okolja. Hkrati pa smo primerjali slabo prakso izvedbe velikega športnega dogodka z organiziranjem športnega dogodka po principu trajnosti. Že izvedeni športni dogodki prikažejo velika nasprotja pri sami organizaciji le-teh, v ozadju slabe prakse sta predvsem politika in moč kapitala svetovnih velesil. Okolje kot tako in s tem povezana njegova onesnaženost pa stopita v ozadje, kar je popolnoma v nasprotju s primeroma, ki zagovarjata trajnost in korist za okolje ter družbo in ustvarjanje pozitivne zapuščine za sedanje in prihodnje generacije.
Keywords: šport, športni dogodki, okolje, ogrožanje okolja, odpadki, primeri, diplomske naloge
Published in DKUM: 20.10.2015; Views: 1562; Downloads: 233
Full text (582,75 KB)

Abstract: Ob načrtovanju velikih športnih prireditev je potrebno največ pozornosti nameniti varnosti udeležencev. Organizatorji skušajo s pomočjo policije, zasebnih varnostnih podjetij, gasilcev in drugih varnostnih subjektov ustrezno in v okvirih veljavne zakonodaje razrešiti naštete varnostne izzive: terorizem, požarna nevarnost, nasilje na športnih prireditvah, neustrezna infrastruktura, nevarnost zaradi števila ljudi, novejši viri ogrožanja. Menimo, da je v Sloveniji na športnih prireditvah najpogostejša motnja varnosti nasilje. Ukrepi za nasilno obnašanje udeležencev so zajeti v novem zakonu, ki ureja področje policijskega delovanja. Še vedno pa se premalo pozornosti posveča grožnji računalniške oziroma kibernetske kriminalitete, ki lahko organizacijo velike športne prireditve prizadane na večih ravneh. Evropsko košarkarsko prvenstvo leta 2013, ki se šteje za največjo športno prireditev, ki jo je Slovenija gostila do sedaj, je minilo brez varnostnih incidentov, predvsem zaradi pravočasnega začetka načrtovanja varnosti, mednarodnega povezovanja varnostnih subjektov in uspešnega sodelovanja med mediji, organizatorjem in predstavniki varnostnih subjektov. Organizacijo varnosti pri projektu Eurobasket 2013 so nam predstavili predstavnik policije Alojz Senčar, vodja transporta in logistike Aleš Mesec in predstavnik varnostne službe Milan Germ. Podrobnejša analiza normativne ureditve športne prireditve pri nas je pokazala, da je proces načrtovanja velikih dogodkov zelo zahteven — zakonov, ki urejajo to področje je veliko, pogosto pa nas napotujejo še na podzakonske akte in pravilnike. Nedoslednosti smo zasledili pri določbah, ki urejajo vnos prepovedanih predmetov, zmedena pa je tudi ureditev odgovornosti organizatorja v primeru neustreznih in nezadostnih varnostnih ukrepov.
Keywords: športni dogodki, javne prireditve, varnost, varnostni izzivi, varovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Published in DKUM: 09.09.2014; Views: 2480; Downloads: 402
Full text (343,40 KB)