| | SLO | ENG | Cookies and privacy

Bigger font | Smaller font

Search the digital library catalog Help

Query: search in
search in
search in
search in
* old and bologna study programme

Options:
  Reset


11 - 20 / 25
First pagePrevious page123Next pageLast page
11.
Prepoved udeležbe na športnih prireditvah po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Zdravko Nedelko, 2013, undergraduate thesis

Abstract: V Republiki Sloveniji se v zadnjih letih povečuje problematika zaradi kršitev javnega reda in ogrožanja varnosti posameznih navijaških skupin na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah. Kljub povečani aktivnosti tako policije kot tudi pristojnih inšpekcijskih organov občasno prihaja do hudih izgredov, zato je upravičeno sprejemanje dodatnih zakonskih ukrepov za zagotavljanje varnosti na športnih prireditvah. Čeprav v družbi obstaja zavedanje, da samo z represivnimi oziroma policijskimi ukrepi ni možno doseči celovitega namena, ki izhaja iz evropske konvencije o nasilju in nedostojnem vedenju obiskovalcev na športnih prireditvah, zlasti na nogometnih tekmah, pa je ob vse večjih športnih objektih in hkrati popularizaciji športa v Republiki Sloveniji treba učinkovito ukrepati zoper tiste nasilne obiskovalce, ki športne dogodke zlorabljajo za nasilne izgrede. Predvsem z vidika enega najpomembnejših načel  zakonitosti  je pomembno, da so na enem mestu (prej v Zakonu o policiji (ZPol, 1998) in v več podzakonskih aktih) sistematično in celovito urejene ter določene policijske naloge in splošna policijska pooblastila, vključno s prisilnimi sredstvi. Večina policijskih pooblastil in policijskih nalog je v Zakon o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol, 2013) prenesena iz podzakonskih predpisov. To pomeni, da se posamezni standardi iz določb pravilnikov vnašajo v sam zakon zaradi pomembnosti in globine posega posameznih policijskih pooblastil v svoboščine in pravice oseb. S tem se posledično zmanjšujejo podzakonski predpisi. Novo policijsko pooblastilo »prepoved udeležbe na športnih prireditvah« na nedvoumen in jasen način sporoča obiskovalcem športnih prireditev, da jim bo v določenih primerih zaradi prekrškov ali kaznivih dejanj lahko izrečen ukrep prepoved udeležbe na športnih prireditvah. Z uzakonitvijo te prepovedi družba povsem jasno izraža zavezo o ničelni tolerantnosti do nasilja.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, športne prireditve, prepoved udeležbe, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 02.12.2013; Views: 1775; Downloads: 355
.pdf Full text (1,34 MB)

12.
Nasilje na športnih stadionih : diplomsko delo univerzitetnega študija
Jani Valda, 2012, undergraduate thesis

Abstract: Nasilje na športnih stadionih je znano in prisotno že skoraj v vsaki državi, zato je tudi pomembno, kako to nasilje zmanjšati in kontrolirati. V svoji diplomski nalogi bom posvetil pozornost navijaškim skupinam, huliganstvu, delovanju policije in varnostnih služb ter nekaterim zakonodajam na tem področju. Čeprav je največ nasilja prisotnega na nogometnih tekmah, pa se nasilje med navijači pojavlja tudi v drugih športih kot je hokej, vaterpolo, košarka in podobno. Strokovnjaki trdijo, da je vzrokov za združevanje v navijaške skupine in tako nasilno vedenje na stadionih veliko, med najpomembnejšimi pa so vsekakor skupinska identifikacija navijačev in občutek brezperspektivnosti, ki ga vidijo mladi navijači v trenutni družbi. Čeprav nasilje ni več tako pogosto kot je bilo včasih pa se še vedno pojavlja predvsem na velikih derbijih. Na teh tekmah pa je varnost navijačev in vseh gledalcev še bolj pomembna saj se pretepi med nasprotnimi navijači lahko hitro končajo s hudimi poškodbami. Zato sem se tudi odločil, da si ogledam nogometno tekmo med NK Olimpijo in NK Mariborom in se tudi sam prepričam o delu varnostne službe in policije. Danes je izkazovanje podpore svojemu klubu za navijaške skupine nekaj povsem običajnega in samoumevnega. Med to izkazovanje podpore spada predvsem glasno navijanje, petje navijaških pesmi, izvajanje koreografije z različnimi transparenti in bučna podpora s tribun. Problem pa nastane kadar se nekateri navijači preveč trudijo pridobiti pozornost sovrstnikov ali pa preprosto padejo na nekatere provokacije s strani nasprotnih navijačev. Takim navijačem nasilje ne pomeni le izzivanje nasprotnih navijačev ampak pomeni tudi način dokazovanja in napredovanja na hierarhični lestvici znotraj navijaške skupine s pomočjo nekaterih nasilnih dejanj. Med ta nasilna dejanja spadajo predvsem žaljenje nasprotnih navijačev in igralcev, metanje pirotehnike, uničevanje tribun in pretepanje z nasprotnimi navijači, kadar jim to okoliščine dopuščajo.
Keywords: šport, športne prireditve, nasilje, navijači, navijaške skupine, nogomet, diplomske naloge
Published: 08.03.2013; Views: 1655; Downloads: 345
.pdf Full text (1,97 MB)

13.
Zakonodajna rešitev navijaškega nasilja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Nikolaj Biro, 2012, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi predstavljam zakonodajne rešitve navijaškega nasilja. Navijači in z njimi povezano navijaško nasilje je staro kot same športne panoge. Skozi leta so se spreminjale tako športne discipline, kot sami navijači, ki v zadnjih desetletjih povzročajo incidente ter predstavljajo problem v družbi. Navijaško nasilje na in ob športnih prireditvah predstavlja tudi ekonomski problem državi, kajti stroški varovanja in povzročena materialna škoda predstavljata nepotreben strošek tako državi kot športnim klubom. V preteklosti in sedanjosti so skrajne politične opcije poskušale izrabiti v navijaški subkulturi svoje politične interese, kar se je najbolj izražalo pri razpadu bivše Jugoslavije. Navijaško nasilje poskušajo države reševati na različne načine, vsem pa je skupno, da jih poskušajo reševati z različnimi zakonskimi in podzakonskimi akti. Zakonski ukrepi, ki jih pri preprečevanju navijaškega nasilja uporabljajo razvitejše evropske države so: prepoved metanja predmetov na igrišče ali sam športni objekt, načrtno maskiranje obraza, prepoved uporabe pirotehničnih izdelkov, prepoved petja pesmi, ki temeljijo na rasni in verski izpovedi, prepoved vnosa transparentov, ki vzbujajo sovraštvo in temeljijo na rasni in verski izpovedi ter prepoved vstopa na športni objekt osebam, ki so bile sankcionirane. Čeprav omenjeni zakonski ukrepi natančno določajo, kaj je prepovedano in kaj ne, se na samih evropskih športnih prireditvah ter drugod po svetu še vedno dogajajo razni incidenti ter z njimi povezano navijaško nasilje, zato se poraja vprašanje ali so zakonodajni ukrepi osnovni temelj pri reševanju navijaškega nasilja. V prvem delu diplomskega dela je opredeljeno, kdo so sploh navijači, kakšna je struktura navijaške skupine in kakšna je njihova časovna ter prostorska mobilnost pred športnim dogodkom, pa tudi kakšne vrste nasilja na športnih prireditvah poznamo. V drugem delu so opisane navijaške scene držav v Evropi. Prav tako je opisana veljavna zakonodaja in ukrepi, ki preprečujejo navijaško nasilje po naštetih državah ter nekatere oblike preprečevanja navijaškega nasilja. Diplomsko delo zaključujemo z verifikacijo hipotez in razpravo ter nekaterimi nasveti za rešitev opisanega problema.
Keywords: navijači, navijaške skupine, športne prireditve, nasilje, preprečevanje, diplomske naloge
Published: 23.11.2012; Views: 1326; Downloads: 204
.pdf Full text (333,46 KB)

14.
Varovanje nogometnih tekem pri nas in v tujini : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Zvonko Zajšek, 2013, undergraduate thesis

Abstract: Športne prireditve, predvsem nogometne tekme velikokrat spremlja nasilje. Tako v tujini kot tudi v Sloveniji smo lahko priča tekmam, na katerih pride do spopadov med navijači nasprotnih si ekip, in sicer v obliki fizičnega in psihičnega nasilja. Vsak organizator želi na tekmi čim manj izgredov, zato je pomembno iskati rešitve za preprečevanje oz. zmanjšanje le teh. V diplomskem delu sem pozornost namenil navijaškim skupinam, vrstam in oblikam nasilja, ukrepom policije in varnostnih služb za preprečevanje nasilja ter zakonodaji, ki ureja to področje. Nekaj samoumevnega je izkazovanje podpore svojemu klubu s petjem, navijanjem, različnimi koreografijami in transparenti. Vendar nekateri iščejo pozornost in naklonjenost vrstnikov z nasilnim vedenjem, provokacijami, uničevanjem predmetov, žaljivkami itd. V tujini, kjer je na stadionih bistveno več obiskovalcev, prihaja do hujših oblik izgredov. Anglija in Nemčija sta državi s pestro zgodovino nasilja na stadionih, ki je terjala veliko smrtnih žrtev. Vendar sta s spremembo zakonodaje, ki je do navijačev strožja, omilili nasilje in tako preprečili najhujše tragedije. V Sloveniji smrtnih žrtev zaradi nasilja na nogometnih tekmah na srečo ni bilo. Se pa kaže v obliki pretepov, žaljivk, uničevanja predmetov… Največkrat prihaja do merjenja strasti med navijači NK Olimpija in NK Maribor. Država želi z novo zakonodajo in z večjimi pooblastili policije nasilnežem preprečiti razgrajanje na stadionih.
Keywords: športne prireditve, nogometne tekme, varovanje, varnostni ukrepi, policija, varnostne službe, tehnično varovanje, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 12.06.2013; Views: 2122; Downloads: 377
.pdf Full text (1,58 MB)

15.
Vloga policije pri preprečevanju nasilja na športnih prireditvah
Manca Keršnik, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Problematika nasilnega vedenja na športnih terenih sega v pozno 19. stoletje, ko so se začele razvijati navijaške skupine. V Veliki Britaniji, kot zibelki sodobnega nogometa, se je postopoma iz navijaških skupin začel razvijati huliganizem, kar pomeni poseben primer nasilja v športu. Večina demokratičnih držav po svetu ostro nasprotuje nasilnemu vedenju na športnih prireditvah, zato so bile primorane poseči po restriktivnih ukrepih, ki pa se razlikujejo od države do države, vendar pa še vedno stremijo k skupnim interesom - mednarodnemu sodelovanju policije, varnostnih organov in organizatorjev. Zakonodajna ureditev posamičnih držav je povečini odvisna od vzpona huliganizma ter beleženja hujših kršitev v preteklih obdobjih. Najbolj rigorozne ukrepe izvajata Velika Britanija in Brazilija, kjer so tudi zabeleženi najhujši izgredi s strani navijaških skupin. Slovenija ima relativno kratko navijaško tradicijo. Pri nasilnih vedenjih največkrat prihaja do materialne škode, same poškodbe navijačev in policistov pa so redke. Zakonodaja v Republiki Sloveniji je z letom 2013 dobila nov predpis – Zakon o nalogah in pooblastilih policije, s katerim sta bila na novo urejena dva ukrepa zoper navijaške izgrednike: prepoved udeležbe na športnih prireditvah in prekinitev potovanja. Leta 1992 je Slovenija ratificirala Evropsko konvencijo o nasilju in nedostojnem vedenju gledalcev na športnih prireditvah. S tem se je zavezala k spoštovanju pravnega reda evropske unije, ki ureja problematiko nasilja in nedostojnega vedenja na športnih prireditvah. Da pa bi policija uspešno in učinkovito opravljala naloge, je potrebno dobro mednarodno policijsko sodelovanje, usklajena evropska zakonodaja, bistvenega pomena pa je tudi sodelovanje z ostalimi ustanovami, ki so prav tako pomembne pri zagotavljanju varnosti na športnih prireditvah.
Keywords: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, športne prireditve, nasilje, diplomske naloge
Published: 01.02.2016; Views: 1178; Downloads: 159
.pdf Full text (442,13 KB)

16.
Varovanje športnih prireditev v dvorani
Martin Trefalt, 2016, undergraduate thesis

Abstract: Športne prireditve so dogodki, katerih se udeleži večje število ljudi, ki navijajo in podpirajo svoje favorite ali pa izražajo svoja stališča in zahteve na javni način. Na prvi pogled izgleda, da je organizacija športne prireditve enostavna, vendar če pogledamo bolj podrobno, vidimo, da le ni tako enostavno, saj je potrebno poskrbeti za organizacijo prireditve in za pravilno ter kvalitetno varnost ljudi ter premoženja. Na začetku prireditve je organizator dolžan poskrbeti, da so urejeni vsi standardi in dovoljenja, ki jih določa ministrstvo oziroma upravni organ. Organizator mora poskrbeti za varno izvedbo športne prireditve, kar vključuje varnost ljudi in njihovega premoženja, zagotovljen varen prihod in odhod iz prizorišča športne prireditve, zagotovljeno organizirano sodelovanje drugih varnostnih organov, gasilsko in reševalno pomoč. Organizator mora biti dobro preventivno pripravljen na morebitno nevarnost ali incident oziroma nešportno navijanje na športni prireditvi. Pri nekaterih navijačih zaradi velikega adrenalina in razgretosti lahko pride do neprimernega obnašanja, ki se sprevrže v agresijo. Zato je potrebno poskrbeti za dobro varnost na športni prireditvi in tako vnaprej predvideti in načrtovati možne neželene dogodke. Naloga organizatorja je zagotoviti organizacijo varovanja, ta pa vključuje varnostni načrt in oceno tveganja, katerega sestavi glede na informacije o dogodku s sodelovanjem varnostnih organov in pristojnih za načrtovanje varovanja. Poskrbeti je potrebno za fizično varnost ter prav tako tudi za tehnično varnost s pomočjo varnostnih tehničnih sistemov. V diplomski nalogi so predstavljeni organizacija in težave varovanj športnih prireditev v dvorani in varnostni ukrepi, ki so potrebni za zagotavljanje varnosti na tekmovanju in zakonodaja ter pooblastila, ki določajo pravilne ukrepe za izvršitev tekmovanja, naloge ter delo policije in ostalih varnostnih organov, gasilcev in ostalih sodelujočih. Predstavili smo sisteme, ki pripomorejo k boljši organizaciji in izvajanju varnostnih ukrepov s pomočjo tehniških in mehanskih ukrepov. Opisali smo dve športni disciplini, ki sta v Sloveniji trenutno najbolj obiskani in priljubljeni.
Keywords: šport, športne prireditve, dvorane, varovanje, tehnično varovanje, fizično varovanje, varnostni načrt, varnostniki, ukrepi, pooblastila, diplomske naloge
Published: 15.11.2016; Views: 1101; Downloads: 151
.pdf Full text (763,09 KB)

17.
KRIMINOLOŠKI POGLED NASILJA NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH
Elena Knez Grah, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V svoji diplomski nalogi sem iz kriminološkega vidika natančno obdelala vzroke in razloge zaradi katerih prihaja do nasilja na športnih prireditvah. Razumevanje vzrokov je namreč ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti in nasilja. Poznamo več klasifikacij nasilja in prav tako več vrst. Najbolj poznana kategorizacija agresivnosti je delitev, po Frommu, in sicer, na benigno in maligno agresivnost. Benigna agresivnost je tista agresivnost, ki je lastna vsem živim bitjem in nam je »vgrajena« v možgane. Uporabimo jo takrat, ko se počutimo življenjsko ogrožene, ko se borimo za življenje. Usmerjena je zgolj v odstranitev grožnje, njen cilj pa je ohranitev življenja. Maligna agresivnost pa je nasprotno tista vrsta agresije, ki nudi ljudem užitek, strast. Človek je edino živo bitje, ki je sposoben ubijanja, agresivnosti in mučenja, brez razloga, zgolj iz strasti. Pri tem celo zelo uživa. Prav zaradi tega je ključnega pomena razumevanje vzrokov agresivnosti, zlasti maligne. Obstaja več vrst maligne agresije. Lahko se namreč pojavlja v spontani obliki, ki jo imenujemo tudi maščevalna destruktivnost. Lahko pa je po drugi strani vezana na samo značajsko strukturo posameznika. Po mojem mnenju je ključnega pomena za razumevanje same agresivnosti v množici in za samo delovanje množice, psihologija množice, mase ljudi. Slednja nam da odgovor na to, kako funkcionira neka masa ljudi, kakšna je njena dinamika, kakšna pravila veljajo v njej in podobno. Množica je živ institut, v kateri se njeni člani popolnoma identificirajo z njo. Svoj jaz, svoj razum, svoja stališča, svoj pogled na svet, skratka svojo identiteto v celoti nadomestijo z identiteto množice. Popolnoma se poistovetijo z množico. Pripadniki takih množic so običajno posamezniki, ki v življenju niso ničesar dosegli, so nepomembni, nimajo nobene moči, v življenju se jim nič ne dogaja. Raziskave so pokazale, da so največkrat ti ljudje tudi manj inteligentni in iz srednjega oziroma revnejšega sloja ljudi. V masi ljudi pa naenkrat postanejo zelo pomembni, dobijo moč, vsi ljudje se jih bojijo, počutijo se pomembne. Končno občutijo neko lastno vrednost. Dejavniki psihologije množice se delijo na zunanje, ki so lahko fizični ali socialni dejavniki ter na notranje dejavnike, ki sta individualna in kolektivna osebnost. Skozi svoje delo sem opredelila tudi vrste množic in njihove karakteristike ter dinamiko delovanja konkretne množice. Največ pozornosti sem namenila množicam na športnih prireditvah - torej navijačem. V zadnjem delu svojega diplomskega dela sem opisala tudi situacijo v Sloveniji ter normativno ureditev slednjega področja, torej nasilja na športnih prireditvah. Slednjega je v Sloveniji veliko, zlasti na nogometnih tekmah. Navijači namreč tam izražajo svojo zafrustriranost, svojo nepomembnost, nemoč, ki pa se na nogometnih tekmah pretvori v moč, pomembnost. Zakonodaja na tem področju je zelo pomanjkljiva, prežeta s pravnimi prazninami. Ljudje z izrečenimi kaznimi za izgrednike, niso zadovoljni. Seveda se pojavlja vprašanje, kakšne bi naj bile kazni, da bi ustrezale vsem in bi bili vsi ljudje z njimi zadovoljni. Skratka tudi pri nas je nasilje na športnih prireditvah zelo prisotno in množičen pojav, zlasti na nogometnih derbijih.
Keywords: agresija, nasilje, benigna agresija, maligna agresija, psihologija množice, športne prireditve, nogometne tekme, moč, pomembnost.
Published: 18.11.2016; Views: 423; Downloads: 39
.pdf Full text (752,65 KB)

18.
Pravna ureditev področja nasilja na športnih prireditvah
Snežana Gajič, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomskem delu Pravna ureditev nasilja na športnih prireditvah sem izpostavila problematiko nasilja na športnih prireditvah, ki je v večini prisotno med nasprotniki navijaških skupin v nogometu. Nasilje na športnih prireditvah je staro prav toliko, kot je star šport. Dogajanje v športu je pogosto povezano z dogajanjem v družbi. Dogajanja v družbi vplivajo na ljudi na športnem igrišču in ob njem.
Keywords: športne prireditve, nasilje, navijači, navijaške skupine, navijaška subkultura, preprečevanje, policija, policijsko delo, pravna ureditev, diplomske naloge
Published: 10.01.2017; Views: 929; Downloads: 75
.pdf Full text (524,46 KB)

19.
Nasilje v športu - analiza medijskega poročanja o nasilju na športnih prireditvah
Žiga Bešter, 2016, undergraduate thesis

Abstract: V diplomski nalogi smo ugotavljali, kako mediji poročajo o nasilju v športu ter kje je nasilje najbolj prisotno. Namen diplomske naloge je bil analizirati tri slovenske časopise za obdobje dveh let ter ugotoviti, koliko nasilja je prisotnega ter koliko in na kakšen način mediji poročajo o le tem. Namen moje naloge je, tudi skozi posamezne dogodke, prikazati, da šport ni samo nekaj vrhunskega in plemenitega, temveč, da je v njem prisotnega veliko nasilja, tako s strani športnikov kot tudi s strani navijačev. Še posebej so pod drobnogledom vrhunski športniki, saj mediji in javnost opazujejo vsak njihov korak ter se že najmanjši incident športnika kaznuje s člankom v časopisu naslednjega dne. V teoretičnem delu se ukvarjamo z različnimi oblikami nasilja v športu. Opredelimo pojme, ki jih pri tej tematiki obravnavamo ter predstavimo zakonodajo Republike Slovenije ter zakonodaje drugih držav EU, s katero države preprečujejo nerede na športnih prireditvah. V nalogi posebej predstavljamo posamezne primere iz let 2013 in 2014, ki sta bili prav zaradi različnih oblik nasilja najbolj »nesrečni« in »škandalozni« za svetovni šport. V empiričnem delu diplomske naloge analiziramo medijsko poročanje o nasilju v športu. V treh slovenskih časnikih, Dnevniku, Večeru in Delu, smo preučili članke iz obdobja dveh let ter jih analizirali. Na podlagi analize smo ugotovili, v kateri športni panogi je nasilje najbolj prisotno.
Keywords: šport, športne prireditve, nasilje, huliganstvo, navijači, medijsko poročanje, analize, primeri, diplomske naloge
Published: 18.01.2017; Views: 861; Downloads: 104
.pdf Full text (408,77 KB)

20.
Kako izboljšati varnostni nadzor na nogometnih športnih prireditvah v Sloveniji
Urban Javornik, 2017, undergraduate thesis

Abstract: Šport je sestavni del našega življenja. Najbolj priljubljena moštvena igra pri nas je nogomet. Sestavni del nogometa so navijači. Navijači so lahko ključen dejavnik, saj z svojim glasnim navijanjem spodbujajo svoje moštvo in jim dajejo dodatno energijo. Na tekme pa ne prihajajo samo navijači ampak tudi huligani, katerih namen ni navijanje ampak izvajanje izgredov. Tako bomo poskušali izboljšati varnostni nadzor na nogometnih športnih prireditvah, kjer bo dobro poskrbljeno za varnost in ne bo prihajalo do navijaških izgredov. Tako smo preučevali zakone, mnenja različnih avtorjev in druge dejavnike, ki so povezani z organizacijo športne prireditve. Analizirali smo zakonske osnove za organizacijo športne prireditve, kdo zagotavlja varnost na športnih prireditvah in kakšni so ukrepi ob morebitnih izgredih navijačev. V ta namen so preučili varnostni nadzor, katerega v veliki večini zagotavljata varnostno-rediteljska služba in policija. Njuno medsebojno sodelovanje je lahko ključnega pomena ob navijaških izgredih. Vedeli smo, da prihaja do navijaških izgredov samo na derbijih med NK Olimpijo in NK Mariboru, ki sta večna rivala. Na ostalih tekmah le redko kdaj prihaja do izgredov. Tako smo vedeli, da je naše okolje specifično, saj ne prihaja do izgredov na vsaki tekmi, tako kot se je to dogajalo v tujini. Da bi poskušali rešiti navijaško problematiko, smo analizirali zakone in ukrepe Anglije, Nemčije in Italije. Te države so v veliki večini rešile navijaško problematiko. Ugotovili smo, da imajo naštete države veliko strožje kazni za navijače, ki izvajajo izgrede. Tako predlagamo, da bi se morali zgledovati po njih in zaostriti kaznovanje. Velik korak naprej bi naredili tudi s tem, če bi sodelovali z organiziranimi navijaškimi skupinami, saj represija ni edina rešitev.
Keywords: javne prireditve, športne prireditve, nogometne tekme, navijači, varnost, zagotavljanje varnosti, javni red in mir, diplomske naloge
Published: 17.10.2017; Views: 526; Downloads: 61
.pdf Full text (837,96 KB)

Search done in 0.18 sec.
Back to top
Logos of partners University of Maribor University of Ljubljana University of Primorska University of Nova Gorica