Search the digital library catalog

Abstract: V diplomskem delu z naslovom Elementarne igre z žogo kot sredstvo za razvoj osnovnih motoričnih sposobnosti smo želeli izpostaviti prepletenost elementarnih iger z žogo z razvojem osnovnih motoričnih sposobnosti in načrtnim, organiziranim delom vzgojiteljic na področju gibalno športne vzgoje. Ugotavljali smo v kolikšnem obsegu in na kakšen način se ta prepletenost udejanja v praktičnem delu vzgojiteljic s predšoskimi otroki, starimi med pet in šest let. Zanimale so nas predvsem elementarne igre z žogo kot vodena, načrtovana dejavnost otrok, preko katere vzgojiteljice dosegajo in uresničujejo tako splošne kot specifične cilje in smotre iz področja razvijanja osnovnih motoričnih sposobnosti. Na osnovi dobljenih rezultatov smo potrdili, da so splošne igre z žogo, kot tudi elementarne, pogosta izbira med, v raziskavi sodelujočimi vzgojiteljicami, kakor tudi med predšolskimi otroci izpostavljene starostne skupine. Zaključili pa vseeno smo, da elementarne igre z žogo, kljub pogosti izbiri vzgojiteljic, ostajajo vsebine, ki bi, na področju vzgoje in izobraževanja predšolskih otrok, potrebovale več pozornosti in bolje razumevanje.
Keywords: elementarne igre z žogo, male moštvene igre, osnovne motorične sposobnosti, predšolska vzgoja, zvrsti gibalno športne vzgoje, osnovne oblike gibanja z žogo.
Published in DKUM: 22.07.2015; Views: 8647; Downloads: 1797
Full text (464,25 KB)

Abstract: V delu diplomskega seminarja smo opredelili razvoj spletnega igralništva skozi čas, opisali vrste iger na srečo ter predstavili katere internetne strani ponujajo le-te, in preverili, kako je s spletnim igralništvom v Sloveniji. Predstavili smo tudi omejitve pri spletnem igranju in ugotovitve, kdaj lahko z igranjem iger na srečo povzročimo škodo sebi oziroma ljudem okoli sebe. Namen dela diplomskega seminarja je bil predstaviti, kako je spletno igralništvo razvito po svetu kot tudi v Sloveniji, in s pomočjo ankete ugotoviti, kako so naključno izbrani anketiranci povezani s spletnimi igrami na srečo. V drugem poglavju smo opisali zgodovino in razvoj spletnega igralništva, vrste iger na srečo (igralnica, poker, šport, druge igre), programsko opremo spletnih igralnic ter vse bolj razširjeno mobilno igralništvo. V tretjem poglavju smo se osredotočili na spletno igralništvo v Sloveniji, kjer smo predstavili zakonodajo, spletne igre na srečo (spletna igralnica Aurora, e-stave, e-loterija) in primerjali Slovenijo z Malto. V četrtem poglavju smo predstavili omejitve pri spletnem igranju, kjer smo se osredotočili predvsem na območja z omejitvami ter odgovorno in zabavno igranje. S pomočjo ankete smo ugotovili, da se je večina anketiranih že preizkusila v igrah na srečo, približno polovica pa tudi v igrah na srečo prek spleta. Za svojo najbolj priljubljeno igro na srečo so izbrali športne stave, zanimivo pa je to, da se kljub zakonskim omejitvam vedno bolj preizkušajo na tujih stavnicah. Čeprav imamo v Sloveniji samo tri ponudnike spletnih iger na srečo s koncesijo, smo ugotovili, da so ti manj znani oziroma uporabni kot tuji ponudniki. Sklepamo lahko, da imajo slabšo ponudbo ali pa je ne znajo dovolj dobro tržiti.
Keywords: spletno igralništvo, zgodovina spletnega igralništva, igralnica, igre s kartami, poker, športne stave, PokerStars, Bwin, InterCasino, e-stave, e-loterija, Aurora, zakonodaja, odgovorno in zabavno igranje, odvisnost.
Published in DKUM: 17.07.2013; Views: 3360; Downloads: 332
Full text (815,35 KB)

Abstract: Igre na srečo kot poseben način razvedrila so že od nekdaj nadzorovane s strani države. V Sloveniji so normativno urejene v Zakonu o igrah na srečo in drugih podzakonskih predpisih. Po tem zakonu je prirejanje le-teh izključna pravice Republike Slovenije in se lahko prirejajo le na podlagi dovoljenja oziroma koncesije pristojnega organa. Na ravni Evropske unije je to področje urejeno z direktivami in resolucijami. Torej države članice samostojno urejajo to področje in lahko prepovejo in omejujejo čezmejno ponujanje iger na srečo, čeprav gre za ponudnika, ki ima sedež v drugi državi članici in tam te storitve zakonito opravlja. Najpomembnejši predpis za kazenski vidik je kazenski zakonik, ki v 212. členu določa kaznivi dejanji nedovoljenih iger na srečo in organiziranje denarnih verig. Poleg fizične osebe je lahko za to za kaznivo dejanje odgovorna tudi pravna oseba po Zakonu o odgovornosti pravih oseb za kazniva dejanja. Piramida struktura sama po sebi ni nezakonita, to postane šele, ko udeleženci vplačujejo v sistem določene denarne zneske udeležencem, ki so se pred njimi vključili v sistem in pričakujejo plačilo določenih denarnih zneskov od udeležencev, ki naj bi se za njimi vključili v igro. Z razvojem interneta so se pojavile tudi internetne športne stave, ki pa v zakonodaji niso bile urejene, zato so ponudniki to pridoma izkoriščali. Največji svetovni ponudnik internetnih iger na srečo Bwin International ltd. kljub ukrepom različnih državnih inštitucij še vedno oglašuje in nemoteno opravlja svoje storitve na območju Republike Slovenije, kljub temu, da pri nas ne poseduje koncesije za prirejanje iger na srečo. Zakonodaja na področju iger na srečo je v Republiki Sloveniji dobro opredeljena, saj to področje ureja več dobrih zakonov in podzakonskih predpisov, vendar pa ta ni v celoti usklajena z zakonodajo EU. Za izvajanje zakonodaje skrbi več državnih institucij, od katerih je na tem področju najaktivnejši Urad Republike Slovenije za nadzor prirejanja nad igrami na srečo (UNPIS).
Keywords: igre na srečo, kaznivo dejanje, UNPIS, denarne verige, Bwin, internetne športne stave, prekršek
Published in DKUM: 28.09.2010; Views: 3388; Downloads: 338
Full text (361,93 KB)