Search the digital library catalog

Abstract: Namen magistrskega dela je bil pripraviti program za strnjeno in nestrnjeno vadbo pri učenju košarkarskih prvin v 4. razredu ter primerjati in analizirati učenčevo praktično znanje pred, takoj po zaključku in en mesec po zaključku strnjene in nestrnjene vadbe. Raziskavo smo izvedli z učenci 4. razreda Osnovne šole Franc Rozman Stane Maribor. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem in namenskem vzorcu, v katerega je bilo vključenih 35 učencev. Program strnjene vadbe smo izvedli v petih zaporednih dneh in se je izvajal eno šolsko uro. Nestrnjeno vadbo pa smo izvedli v petih tednih, enkrat tedensko po eno šolsko uro. Pred, takoj po zaključku in en mesec po zaključku programa smo preverili učenčevo praktično znanje o osnovnih košarkarskih prvinah s pomočjo vnaprej določenih kriterijev. Kriterije smo razporedili v pet skupin ter jih točkovali od 1 do 5. Za obdelavo pridobljenih rezultatov smo uporabili statistični program IBM SPSS Statistics, v katerem smo uporabili t-test za odvisne vzorce, ko smo primerjali isto skupino v različnih časovnih intervalih. Primerjavo skupin, ki sta izvajali strnjeno in ne strnjeno vadbo, smo izvedli na način kvalitativne primerjave. Z raziskavo smo ugotovili, da obstajajo statistično pomembne razlike pri praktičnem znanju izvajanja osnovnih košarkarski prvin takoj po zaključku programa v primerjavi s stanjem en mesec po zaključku programa.
Keywords: športna vzgoja, mala košarka, košarkarske prvine, učenci
Published in DKUM: 24.01.2025; Views: 0; Downloads: 26
Full text (1,82 MB)

Abstract: Namen magistrskega dela z naslovom Poznavanje teoretičnih vsebin predmeta športna vzgoja študentov razrednega pouka je bil raziskati znanje študentov razrednega pouka o teoretičnih vsebinah pri predmetu športna vzgoja v prvem in drugem vzgojno izobraževalnem obdobju. Zanimale so nas razlike v poznavanju teoretičnih vsebin študentov glede na letnik študija. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 151 študentov, ki so v študijskem letu 2022/23 obiskovali študijski program Razredni pouk na Pedagoški fakulteti v Mariboru, Ljubljani in Kopru. Podatke smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika in jih obdelali v programu SPSS. Razlike v trditvah študentov in letnikom študija, ki ga obiskujejo, smo preverjali s Fisherjevim eksaktnim testom. Statistično značilne razlike smo ugotavljali na stopnji tveganja p < 0,05. Rezultati so pokazali, da študentje razrednega pouka razmeroma dobro poznajo teoretične vsebine športne vzgoje. Boljše znanje se je pokazalo pri teoretičnih vsebinah za prvo vzgojno izobraževalno obdobje, nekoliko slabše pa imajo znanje pri teoretičnih vsebinah za drugo vzgojno-izobraževalno obdobje, predvsem pri vsebini o malih športnih igrah. Ugotovili smo, da se med študenti razrednega pouka pojavljajo statistično značilne razlike v znanju glede na letnik študija. Namreč njihovo teoretično znanje predmeta športna vzgoja se z napredovanjem v letnikih povečuje in izboljšuje oz. nadgrajuje.
Keywords: teoretične vsebine, športna vzgoja, osnovna šola, razredni pouk
Published in DKUM: 01.09.2023; Views: 445; Downloads: 49
Full text (2,40 MB)

Abstract: Namen magistrske naloge je podrobneje predstaviti slovenski učni načrt in učni načrt kraja Rovaniemi (Finska) za predmet šport. Osredotočili smo se na prvo in drugo obdobje, torej od prvega do vključno šestega razreda osnovne šole. Začetna ugotovitev je bila, da se učni načrt za predmet šport kraja Rovaniemi nahaja znotraj dokumenta, kjer najdemo tudi učne načrte ostalih predmetov, medtem ko je učni načrt za predmet šport v Sloveniji zapisan v ločenem dokumentu. Med učnima načrtoma smo našli nekaj podobnosti, prevladale pa so razlike. Oba učna načrta imata zapisane splošne cilje, dajeta poudarek na operativne cilje in didaktična priporočila. Razlike med zapisi v slovenskem in finskem učnem načrtu za predmet šport se pojavljajo predvsem pri standardih znanja (v slovenskem učnem načrtu za šport so podrobno zapisani za vsako triletje in tematski sklop posebej - tudi minimalni standardi, v finskem učnem načrtu za šport so zapisani le ob koncu 6. razreda - poudarka na minimalnih standardih znanja ni), teoretičnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport zapisane pod vsakim tematskim sklopom, v finskem učnem načrtu za šport teoretičnih vsebin ne najdemo), priporočilih za motivacijo učencev (v slovenskem učnem načrtu za šport motivacija omenjena le v didaktičnih priporočilih, v finskem učnem načrtu za šport pa je poudarjena za vsako obdobje posebej), dodatnih vsebinah (v slovenskem učnem načrtu za šport se pojavljajo pod vsakim poglavjem, v finskem učnem načrtu za šport dodatnih vsebin ni zaslediti) in didaktičnih priporočilih (v slovenskem učnem načrtu za šport so le-ta podrobno zapisana pod vsakim tematskim sklopom, kot tudi medpredmetne povezave, v finskem učnem načrtu za šport pa so priporočila precej splošna, poudarka na medpredmetnem povezovanju ni).
Keywords: Slovenija, Rovaniemi, gibanje, kurikulum, triletje, športna vzgoja, avtonomija učiteljev.
Published in DKUM: 15.09.2020; Views: 1338; Downloads: 148
Full text (6,30 MB)

Abstract: Namen tega empiričnega zaključnega dela je bil preveriti ter ovrednotiti gibalno znanje študentov programa Predšolske vzgoje, natančneje študentov 2. letnika, in znotraj empiričnega sklopa podati izsledke ter pomembna izhodišča oziroma dognanja opravljenih meritev gibalnega znanja. Merjenci so opravljali preizkuse izbranih elementov s področja treh športnih panog, in sicer košarke, rokometa ter odbojke. Pri tem je bila osrednja vloga proučevanja namenjena zlasti košarkarskim tehničnim elementom gibanja s sočasno uporabo žoge. Preverjalo se je znanje podajanja, lovljenja in vodenja žoge z/na mest-a/-u kot tudi v gibanju, zaustavljanja po vodenju, pivotiranja ter meta na koš pri izvajanju dvokoraka. Zatem je bila izvedena tudi primerjava splošnega znanja košarke s preostalima že omenjenima športoma. Pri teoretičnem delu je šlo za poglobljeno predstavitev termina gibalnega znanja in načina vrednotenja le-tega, nizanje nekaterih iztočnih karakteristik košarke in izpostavitev gibalnih kompetenc učitelja in vzgojitelja v povezavi z učnimi načrti oziroma standardi s področja gibanja. Pred izvajanjem meritev so bile postavljene raziskovalne hipoteze, ki so izhajale iz raziskovalnih vprašanj. Nekatere izmed njih so bile potrjene v celoti, nekatere zgolj delno, ena pa je bila ovržena. Raven gibalnega znanja se je pri študentih kot tudi posameznih elementih košarke razlikovala, kar je razkrivala ocena, s katero je bilo znanje elementa ovrednoteno.
Keywords: gibalno znanje, vzgojitelj/učitelj, učni načrti, športna vzgoja, košarka, manipulacije z žogo, gibalne kompetence
Published in DKUM: 16.11.2016; Views: 1505; Downloads: 126
Full text (828,57 KB)

Abstract: Namen raziskave, ki je zajela 57 osnovnošolskih učiteljev, je bil, ugotoviti stališča učiteljev do zagotavljanja discipline pri športni vzgoji v prvem in drugem triletju osnovne šole. V okviru analize smo na podlagi sklopa trditev petstopenjske ocenjevalne lestvice z Mann-Whitneyevim preizkusom preučili načine, ki jih učitelji uporabljajo za zagotavljanje discipline pri športni vzgoji, in ugotavljali, ali se stališča anketiranih učiteljev razlikujejo glede na delovno dobo in kraj zaposlitve. Raziskava je pokazala, da učitelji s krajšo delovno dobo v večji meri izkazujejo drugačen, k otroku usmerjen odnos do vzpostavljanja discipline v razredu, medtem ko učitelji z daljšo delovno dobo disciplino uveljavljajo z reaktivnimi prijemi. Slednji sebe zaznavajo kot ključnega akterja, od katerega je odvisna stopnja discipliniranosti skupine. Tovrstni rezultati kažejo na to, da smo na poti k uveljavitvi bolj demokratičnega načina vodenja vzgojno-izobraževalnega procesa športne vzgoje.
Keywords: vzgoja in izobraževanje, športna vzgoja, disciplina, učitelji, učenci, osnovne šole
Published in DKUM: 10.07.2015; Views: 2017; Downloads: 188
Full text (125,55 KB)
This document has many files! More...